← Slovenija

Mnenje - posredovanje podatkov iz data retention zbirke v primeru samostojnega podjetnika - IPRS

Mnenje - posredovanje podatkov iz data retention zbirke v primeru samostojnega podjetnika + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.11.2013 Številka: 0712-1/2013/3524 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Dne
  4. 2013 ste nam poslali dopis, v katerem nas prosite za mnenje, ali ste dolžni na podlagi
  5. člena ZVOP-1 posredovati podatke iz retencijske baze po
  6. in
  7. členu Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/2012; ZEKom-1), in sicer izpiske odhodnih in dohodnih klicev posamezniku, ki hkrati nastopa kot samostojni podjetnik. Kot ste pojasnili, je prosilec podatke zahteval zaradi dokazovanja pri odškodninskem zahtevku; naročnik številke, za katero je bila podana zahteva, je samostojni podjetnik. Samo zahtevo ste prejeli s strani fizične osebe, ki je ustanovitelj zadevnega s.p.-ja in hkrati njegov zakoniti zastopnik, kot izhaja iz naročniške pogodbe. Zanima vas:
  8. Ali je dolžan operater posredovati osebne podatke (v dotičnem primeru izpis dohodnih in odhodnih klicev na točno določen datum v preteklosti) naročniku iz retencijske baze, kljub temu, da je jasno izražen namen uporabe teh v pravdnem postopku (za dokazovanje pri odškodninskem zahtevku), tudi v povezavi z že izdanimi mnenji informacijskega pooblaščenca?
  9. Ali morate posredovati osebne podatke (izpis odhodnih in dohodnih klicev iz retencijske baze) fizični osebi (ustanovitelju s.p.), ki vam je posredovala zahtevo, čeprav je naročniško razmerje sklenjeno na samostojnega podjetnika in je samostojni podjetnik tudi uporabnik predmetne telefonske številke? Ali ste dolžni zahtevi ugoditi in fizični osebi posredovati podatke?V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja in na podlagi
  10. točke prvega odstavka
  11. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  12. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št 113/05 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Pooblaščenec je na področju seznanitve z lastnimi osebnimi podatki pritožbeni organ, zato vam dajemo le splošna pojasnila o stališču Pooblaščenca v zvezi z vašimi vprašanji.Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da se je glede obsega podatkov v retencijski zbirki, do katerih je posameznik upravičen na podlagi
  13. člena ZVOP-1, že opredelil v mnenju št. 0712-16/2013/2, ki je dostopno na povezavi:https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-varstvo-osebnih-podatkov/?tx_jzvopdecisions_pi1[showUid]=2288&tx_jzvopdecisions_pi1[highlightWord]=0712-16%2F2013%2F2&cHash=134eb95d33b1c99ef908b3d3a0dd84f3ad 1Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi podatki, ki izhaja iz
  14. člena Ustave RS, ni omejena z namenom uporabe lastnih osebnih podatkov. Posamezniku, ki je na upravljavca osebnih podatkov naslovil zahtevo po seznanitvi z lastnimi osebnimi podatki oziroma uveljavlja pravico do vpogleda, prepisa, kopiranja in potrdil z zvezi z lastnimi osebnimi podatki, tako ni treba navajati ali izkazovati, za kakšen namen želi pridobiti svoje podatke, saj gre vendarle za njegove lastne osebne podatke, s katerimi lahko prosto razpolaga. Upravljavec podobno nima pravice zahtevati opredelitve namena, s katerim želi posameznik pridobiti lastne osebne podatke ali kakorkoli ugotavljati, kaj bo posameznik s svojimi osebnimi podatki storil, komu jih bo posredoval itd.V zadevnem primeru je tako relevantno, ali je posameznik, ki hkrati nastopa v vlogi fizične in pravne osebe, upravičen do uveljavljanja pravic po
  15. členu ZVOP-1, do česar se opredeljujemo v nadaljevanju.ad 2Pravico, ki izhaja iz
  16. člena ZVOP-1, lahko uveljavlja samo posameznik, ki je po ZVOP-1 opredeljen kot določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Pravne osebe tovrstnih pravic ne uživajo, gre namreč za pravico od upravljavca zahtevati samo tiste osebne podatke iz zbirke osebnih podatkov, ki se nanašajo na posameznika. Kot sami navajate, je v konkretnem primeru naročniško razmerje sklenjeno na samostojnega podjetnika in je samostojni podjetnik tudi uporabnik predmetne telefonske številke.V zvezi s tem se pojavi vprašanje, ali zahtevo naslavlja dejanski uporabnik telefonske številke, ali zgolj sklenitelj naročniškega razmerja - naročnik. Lastništvo določene opreme, najsi bo to telefon, računalnik ali drugačno sredstvo, ki omogoča obdelavo osebnih podatkov, namreč ne izključuje pravice posameznika, ki tovrstna sredstva uporablja in ob uporabi katerih se zbirajo njihovi osebni podatki, glede varstva osebnih podatkov. Bistveno je ugotoviti, kdo je dejanski uporabnik sredstva, ki upoštevaje sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (glej npr. Halford v. Združeno kraljestvo (
  18. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (
  20. 2007, Appl. No. 62617/0)) utemeljeno pričakuje razumno varstvo informacijske zasebnosti tudi v delovnem okolju.Glede na to, da je Pooblaščenec že obravnaval primere, ko so delodajalci brez pravne podlage zahtevali sezname podatkov o klicih svojih zaposlenih, je Pooblaščenec mnenja, da mora operater z dolžno skrbnostjo preveriti, ali zahtevo resnično naslavlja uporabnik telefonske številke, ki v zvezi z opravljenimi klici upravičeno pričakuje varstvo osebnih podatkov, in ne delodajalec iz takšnih ali drugačnih vzrokov. Pooblaščenec je mnenja, da je operater v primeru dvomov od vlagatelja zahteve pred posredovanjem podatkov upravičen zahtevati pisno izjavo, s katero vlagatelj zahteve potrjuje, da je uporabnik zadevne telefonske številke. Podobno ureditev pozna ZEKom-1 v ureditvi razčlenjenega računa, ki v
  21. točki
  22. odstavka
  23. člena določa, da operaterju ni treba prikriti klicanih številk, če naročnik, ki je fizična ali pravna oseba, ki na trgu opravlja gospodarsko ali drugo samostojno dejavnost, zahte­va nezakriti razčlenjeni račun in zahtevi priloži dokument, iz katerega je razvidno, kateremu uporabniku je bila dodeljena številka, za katero zahteva razčlenjeni račun, in uporabnikovo soglasje za razkritje klicanih številk, iz katerega izhaja, da je dano zaradi dokazovanja utemeljenosti prekoračitve dogovor­jenih stroškov službenega telefona.Pooblaščenec tako meni, da se mora operater z dolžno skrbnostjo prepričati, da zahtevo po seznanitvi z lastnimi osebnimi podatki vlaga posameznik, ki je dejanski uporabnik telefonske številke. Če oziroma ko dvomov v zvezi s tem ni več, je operater dolžan posamezniku posredovati zahtevane osebne podatke skladno z zakonom in v obsegu kot izhaja iz mnenja Pooblaščenca št. 0712-16/2013/
  24. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.