Možnost, da policija pridobi osebne podatke o zavarovancih od zavarovalnic + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.02.2011 Številka: 0712-43/2011/2 Kategorije:Policijski postopki --> Kategorije: Policijski postopki Dne
- 2011 smo pri Informacijskem pooblaščencu prejeli vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da policija v okviru izvajanja pomoči tujim varnostnim organom potrebuje podatke o obstoju življenjskega zavarovanja za določeno osebo, ki naj bi bila umorjena. Ker želi policija želene podatke pridobiti od zavarovalnic, vas zanima, ali
- člen Zakona o zavarovalništvu (ZZavar) predstavlja oviro z vidika varstva osebnih podatkov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Neodvisno od določb Zakona o zavarovalništvu (ZZavar), lahko policija od zavarovalnic pridobi podatek o obstoju osebnih zavarovanj za določeno osebo na podlagi
- in
- člena Zakona o policiji (ZPol). V konkretnem primeru je izpolnjen tudi pogoj dvojne pravne podlage v zvezi z nadaljnjim posredovanjem pridobljenih osebnih podatkov tujim varnostnim organom. O b r a z l o ž i t e v:
- O pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov na področju dela policije in zavarovalništva je Informacijski pooblaščenec že izdal več mnenj, ki so dostopna na spletni strani www.ip-rs.si.
- V konkretnem primeru je sporno le razmerje med
- členom ZZavar in
- ter
- členom ZPol. Drugi odstavek
- člena ZZavar predvideva možnost razkritja zavarovalniških podatkov, če so podatki med drugim potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče. ZPol v
- členu določa, da policija zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog, in da policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz že obstoječih zbirk podatkov. Nadalje ZPol v
- členu določa, da če policisti zaradi opravljanja določenih nalog zbirajo osebne in druge podatke o osebah iz že obstoječih zbirk podatkov, so organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, dolžni na podlagi zahteve brezplačno posredovati policistom zahtevane osebne in druge podatke. ZZavar in ZPol sta zgolj v navidezni koliziji. Oba zakona sta v hierarhiji pravnih predpisov umeščena na popolnoma enako raven, kar pomeni, daj ju je treba obravnavati povsem enakovredno. Oba samostojno urejata različne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, s katerimi razpolaga upravljavec (v konkretnem primeru zavarovalnica) – razlikujeta se le v smeri oziroma vrsti dopustne obdelave, ZZavar se nanaša na razkrivanje podatkov, ZPol pa na pridobivanje podatkov, učinek pa je seveda enak. Oba zakona torej predstavljata tipično zakonsko podlago v smislu
- člena Ustave RS in
- ter
- člena ZVOP-
- ZZavar v
- členu določa nabor 9-ih specifičnih podlag za razkritje zavarovalniških podatkov, pri čemer krog možnih podlag ni (in tudi ne more biti) zaprt. Temu se pridružuje še ZPol, ki določa še splošno podlago za pridobivanje osebnih podatkov od vseh upravljavcev (torej tudi od zavarovalnic). Po
- členu Ustave RS lahko obdelavo osebnih podatkov in pravice posameznika v okviru določene zbirke osebnih podatkov določa več zakonov. V konkretnem primeru se podlagam v ZZavar pridružuje še (vsebinsko širša) podlaga v ZPol. Med obravnavanima zakonoma je torej vzpostavljeno razmerje komplementarnosti.
- Ker v konkretnem primeru policija ne preiskuje kaznivega dejanja v okviru svojih teritorialnih pristojnosti, mora biti že za pridobitev osebnih podatkov od zavarovalnic, poleg osnovne podlage v
- in
- členu ZPol, podana tudi zakonska podlaga za dopustnost nadaljnjega posredovanja zbranih osebnih podatkov v tujino. Policija zgolj na podlagi obravnavanih zakonskih določb ne sme pridobivati osebnih podatkov, če nima hkrati na voljo zakonske podlage za posredovanje teh podatkov tujemu organu, saj sama podatkov ne potrebuje. Pogoj dvojne pravne podlage je v konkretnem primeru izpolnjen, ker
- člen ZPol določa, da sme policija, če je to potrebno zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog policije, organom tujih držav ali mednarodnih organizacij, na njihovo zaprosilo ali lastno pobudo, ob pogoju dejanske vzajemnosti, posredovati zbrane osebne in druge podatke. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026