MOL testna kamera za snemanje prekrškov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.04.2012 Številka: 0712-46/2012/ Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju: Pooblaščenec) ste poslali dopis, v katerem navajate, da vas je podjetje Iskra d.d. zaprosilo za soglasje k postavitvi posebne kamere na križišču Dunajska/Tolstojeva, kjer je poskusno že nameščen sistem za zaznavo in beleženje prekrškov »RedSpeed« (previsoka hitrost, prevoz rdeče luči na semaforju). Ta sistem je postavljen s soglasjem Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL) in poizkusno obratuje (prekrški se beležijo, vendar se postopki proti storilcem ne izvajajo) že več kot tri leta. Sistem ima vgrajeno fotokamero, ki posname vozilo v trenutku storitve prekrška od zadaj tako, da voznik ni viden. Slika se prenaša v nadzorni center investitorja, to je Iskra d.d.. Sedaj investitor prosi za dodatno soglasje k namestitvi dodatne kamere na nasprotni strani križišča, ki bi storilce prekrškov posnela od spredaj tako, da bi bil viden obraz voznika. Da bi lahko sprejeli pravilno odločitev Pooblaščenca prosite za mnenje, ali je tovrstno snemanje skladno z veljavno zakonodajo, predvsem z ZVOP-1, in če je, kakšne pogoje bi morala izpolnjevati oprema in investitor (nadzorni center), da bi zadostila predpisom s področja varstva osebnih podatkov. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja in na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št 113/05 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Občinsko redarstvo ima na voljo ustrezne zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov v zvezi z odkrivanjem in pregonom kršiteljev cestno-prometnih predpisov iz
- člena Zakona o pravilih cestnega prometa. Občinsko redarstvo nima pravne podlage, da bi s kamero testno obdelovalo osebne podatke kršiteljev, še posebej pa ne v obdobju 3-h let. Obdelave osebnih podatkov v testne namene ZVOP-1 in veljavni predpisi, ki veljajo za konkretnega upravljavca ne poznajo. V zvezi z vprašanjem dopustnosti postavitve dodatne kamere je treba upoštevati, da upravljavec osebnih podatkov lahko posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov zaupa pogodbenemu obdelovalcu, le pod pogoji iz
- člena ZVOP-
- Uvodno je treba zaradi razjasnitve dejanskega stanja, s tem pa uporabe predpisov pojasniti, ali (že) registrska tablica vozila predstavlja osebni podatek. Registrska tablica vozila predstavlja osebni podatek, če je lastnik vozila fizična oseba - posameznik, ali če je vozilo registrirano na fizično osebo - posameznika. Ministrstvo, pristojno za promet, na podlagi
- člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/2010 – ZMV) vodi evidenco registriranih vozil. Ta evidenca na podlagi tretjega odstavka
- člena ZMV vsebuje vse podatke o posameznem vozilu, ki morajo biti navedeni na prometnem dovoljenju, njegovi registraciji, izdanem prometnem dovoljenju, lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano, tehničnih pregledih, obveznem zavarovanju in druge podatke. Podatki o lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano, vsebujejo njeno osebno ime oziroma firmo, EMŠO oziroma matično številko ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža. Evidenca registriranih vozil ni dostopna širši javnosti, dostop do nje je zakonsko reguliran oz. omejen. Prej navedeno pomeni tudi, če je lastnik vozila gospodarski subjekt, oziroma če je nanj vozilo registrirano, registrska označba vozila ne predstavlja osebnega podatka. Ob tem pa ne gre spregledati, da se v obravnavanem primeru smejo fotografirati izključno vozila, katerih vozniki storijo prekršek v zvezi s prekoračitvijo hitrosti oziroma kršijo pravila glede svetlobnih prometnih znakov. Fotografirajo se zato, ker je treba v povezavi z evidenco registriranih vozil ugotoviti vsaj lastnika vozila oziroma imetnika pravice uporabe vozila, ki odgovarjata, če storilca ni mogoče odkriti. Glede na to, da se fotografirajo samo vozila, katerih vozniki storijo prekršek, se ob vsaki zaznavi kršitve cestno-prometnih pravil na podlagi evidence registriranih vozil obdelujejo osebni podatki. Nadalje je treba obravnavati pojem obdelave osebnih podatkov. Skladno s
- točko
- člena ZVOP-1 obdelava osebnih podatkov pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Iz prej navedenega širokega pojma obdelave osebnih podatkov sledi, da je fotografiranje registrskih tablic vozil, katerih vozniki storijo prekršek, pojavna oblika obdelave osebnih podatkov, in sicer gre za zbiranje osebnih podatkov. Prav tako je obdelava osebnih podatkov prenašanje fotografij registrskih tablic v nadzorni center »investitorja«. V nadaljevanju je treba ugotoviti, ali je ta obdelava osebnih podatkov zakonita. ZVOP-1 v
- členu ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, v katerega skladno z
- točko
- člena ZVOP-1 sodi MOL. Prvi odstavek
- člena ZVOP-1 tako določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. V zvezi z namenom obdelave osebnih podatkov pa ZVOP-1 zahteva, da mora biti ta določen v zakonu. Skladno s
- členom Zakona o redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06 – ZORed) je občinsko redarstvo občinski prekrškovni organ. Kot že navedeno, ZMV ureja vodenje zbirk podatkov o vozilih, v zvezi s tem pa ureja tudi dostopnost zbirk podatkov. Na podlagi
- člena ZMV ima občinsko redarstvo pri svojem delu pravico do dostopa do podatkov med drugim tudi iz evidence registriranih vozil, ki jih potrebuje pri opravljanju svojih nalog. Pooblastila občinskega redarstva v zvezi z zagotavljanjem varnega in neoviranega cestnega prometa na cestah v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja ter varstva cest in okolja so našteta
- členu Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10,v nadaljevanju ZPrCP). Občinsko redarstvo tako med drugim izvaja nadzor glede
- (najvišje dovoljene hitrosti),
- (najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil) in
- člena ZPrCP (svetlobni prometni znaki). Kot izhaja iz dopisa MOL, prej navedene prekrške testno beleži že nameščena kamera in jih posreduje v nadzorni center. Iz vseh navedenih določb sledi, da sme občinsko redarstvo za potrebe izvajanja nadzora nad določbami 46.,
- (glede teh dveh določb ZPrCP izključno mora) in
- člena ZPrCP uporabljati samodejne naprave in sredstva za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo, pri tem pa nimajo pravice ustaviti voznika. Iz prej navedenih določb ZMV in ZORed tudi sledi, da sme občinsko redarstvo tako pridobljene posnetke obdelati v smislu, da iz njih prebere podatke o registrski številki, nato pa izvede prekrškovni postopek skladno s določbami ZPrCP in Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11, v nadaljevanju ZP-1). V zvezi z obratovanjem sistema za zaznavo in beleženje prekrškov, ki poskusno obratuje, kar pomeni, da prekrške zaznava, ugotovljene kršitve se pa ne procesirajo, je treba glede na vse navedeno ugotoviti naslednje. Vse obdelave osebnih podatkov morajo služiti vnaprej določenemu namenu, ki mora biti v obravnavanem primeru – upravljavec osebnih podatkov sodi v javni sektor, določen v zakonu. Zakonodajalec se je kot to izhaja iz določb vseh prej naštetih predpisov odločil, da bo nekatere naloge glede zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa prepustil občinskemu redarstvu. V zvezi s tem je še odločil, da sme občinsko redarstvo pridobivati podatke iz evidence registriranih vozil, kot namen obdelave podatkov se je določil opravljanje nalog, v konkretnem primeru je to izvajanje
- člena ZPrCP, v povezavi z 46.,
- in
- členom ZPrCP. Na splošno rečeno se torej lahko reče, da ima občinsko redarstvo na volje ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov iz sistemov za zaznavo in beleženje prekrškov. Nameni obdelave osebnih podatkov so torej predpisani v
- členu ZPrCP in
- členu ZMV. Iz teh v zakonu določenih namenov pa ni najti namena, da bi smelo občinsko redarstvo oziroma njegov pogodbeni obdelovalec, osebne podatke v zvezi z izvajanjem nalog iz
- člena ZPrCP obdelovati v testne namene. Samo z beleženjem prekrškov (če so meritve opravljene kot to velevajo predpisi) se ne izvaja
- člen ZPrCP in se tako ne prispeva k zagotavljanju varnega in neoviranega cestnega prometa. Obdelava osebnih podatkov je kot že navedeno dopustna samo za z zakonom določene namene, kot to določa drugi odstavek
- člena ZVOP-
- Ker namen »testne« obdelave podatkov ni določen v zakonu (bil bi seveda tudi nesmiseln), je takšna obdelava osebnih podatkov nezakonita. Zato bi moral MOL kot upravljavec osebnih podatkov vse fotografije voznikov kršilcev, ki so nastale v tem obdobju nemudoma nepovratno uničiti. Dovoljenje MOL za postavitev kamere je iz vidika dopustnosti obdelave osebnih podatkov nerelevantno. Upravljavci osebnih podatkov iz javnega sektorja lahko osebne podatke obdelujejo samo na podlagi zakona. Glede vprašanja, ali je dopustna postavitev dodatne kamere, Pooblaščenec pojasnjuje, da upravljavec osebnih podatkov (MOL) posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov lahko s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki je registriran za takšne dejavnosti in zagotavlja ustrezne postopke in ukrepe v zvezi z zavarovanjem osebnih podatkov. Glede na to, da iz predložene dokumentacije ne izhaja, kdo naj bi opravljal kakšna dela, znano je samo to, da vozila, ki storijo prekršek, zazna kamera, fotografija o tem dogodku pa se posreduje nadzornemu centru, natančnejšega pojasnila ni mogoče podati. Glede navedb, da naj bi kamera posnela obraz voznika, prav tako ni razvidno, zakaj naj bi bilo kaj takega potrebno, glede na načelo sorazmernosti obdelave osebnih podatkov in določb ZPrCP
- člena glede odgovornosti lastnika vozila. S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec; Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav, pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026