Na kakšen način lahko podjetje pridobi davčno številko fizične osebe za namen izvršbe + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.05.2009 Številka: 0712-232/2009/2 Kategorije:EMŠO in davčna --> Kategorije: EMŠO in davčna Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2009 prejel vaš dopis, v katerem navajate, da je vaša dejavnost upravljanje stavb, za katere tudi sklepate pogodbe s strankami. Ker se do sedaj na pogodbe, ki so se sklepale s fizičnimi osebami, niso vpisovale davčne številke, imate sedaj težave. Fizične osebe vam dolgujejo zneske, ki jih nikakor ne morete iztožiti, oziroma vam sodišče zavrne predlog za izvršbo. Zanima vas tudi, ali sodišče na podlagi naslova stranke ne more najti davčne številke. Navajate še, da je bilo v lanskem letu to mogoče. Glede na to, da imate kar precej dolžnikov nas prosite, da vam pomagamo z nasvetom, kako naj pridobite davčne številke. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05-ZInfP, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Skladno z devetim odstavkom
- člena ZIZ lahko pri upravljavcu osebnih podatkov, ki razpolaga z davčno številko dolžnika (npr. pri enem izmed davčnih uradov Davčne uprave Republike Slovenije, ali na Centralnem registru prebivalstva), vložite zahtevo za posredovanje navedenega osebnega podatka, pri čemer ste dolžni zahtevi priložiti še ustrezen izvršilni naslov (npr. izvršljivo sodno odločbo), na podlagi katerega želite vložiti predlog za izvršbo. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan vaši zahtevi ugoditi, če presodi, da ste v konkretni zadevi res upnik in da predloženi dokument predstavlja izvršilni naslov, kot je opredeljen v
- členu ZIZ. Če vlagate predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (npr. fakture), ni določena obveznost upravljavcev osebnih podatkov, da vam posredujejo davčno številko dolžnika. Poleg tega ZIZ tudi sodišču v primeru vloženega predloga za izvršbo ne nalaga dolžnosti, da bi po uradni dolžnosti pridobilo davčno številko dolžnika. Kljub temu, da sodišče v konkretnem primeru na podlagi določb ZIZ ni dolžno opraviti poizvedbe o davčni številki dolžnika, Pooblaščenec pripominja, da ima sodišče na podlagi določb Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/1994 s spremembami in dopolnitvami) in Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami) pravico pridobivati osebne podatke, potrebne za odločitev, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali zbirk podatkov, in sicer od državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil ter drugih oseb in organizacij, ki razpolagajo s takšnimi podatki. Poleg tega ima sodišče urejen tudi elektronski dostop do različnih registrov. Upoštevaje navedene možnosti sodišča Pooblaščenec meni, da bi v konkretnem primeru sodišče samo na enostaven način lahko prišlo do podatka o davčni številki dolžnika, ne da bi k dopolnitvi predloga za izvršbo pozivalo upnika. Takšno ravnanje sodišča bi bilo po mnenju Pooblaščenca tudi bolj primerno z vidika pospešitve in ekonomičnosti postopka. O b r a z l o ž i t e v:
- Splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v izvršilnem postopku Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
- členu ZVOP-1, ki je sistemski in temeljni predpis s področja varstva osebnih podatkov. Ta v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Navedena določba
- člena ZVOP-1 pogojuje obdelavo osebnih podatkov z obstojem posebnega (področnega) zakona, ki določa obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo. V konkretnem primeru je Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/1998 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZIZ) predpis, na katerega napotuje ZVOP-
- ZIZ je tako v odnosu do ZVOP-1 specialen zakon, zato se po načelu lex specialis derogat legi generali za vprašanja upravičenosti določenih vidikov obdelave osebnih podatkov in vrste osebnih podatkov, ki se lahko obdelujejo za potrebe izvršbe v civilnopravnih zadevah, uporabljajo določbe ZIZ. ZIZ v prvem odstavku
- člena določa, da morajo biti v predlogu za izvršbo navedeni: upnik in dolžnik ter dolžnikove identifikacijske številke, če upnik z njimi razpolaga (npr. EMŠO, davčna številka), izvršilni naslov ali verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Osmi odstavek navedenega člena določa, da če upnik na podlagi verodostojne listine predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na nematerializirane vrednostne papirje oziroma na plačo, v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in številke računa, podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik, oziroma dolžnikovo zaposlitev. V tem primeru sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih. Deveti odstavek istega člena nadalje določa, da je upravljavec podatkov ali zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali zbirk podatkov, in ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati osebne podatke, ki se nanašajo na dolžnika ali na osebo iz drugega odstavka
- člena tega zakona, in sicer rojstne podatke, matično in davčno številko, naslov prebivališča, zaposlitev, podatke o terjatvah, deležih, delnicah in drugih vrednostnih papirjih, premičnem in nepremičnem premoženju, številke računov, na katerih ima denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter druge podatke, ki so potrebni za sestavo predloga za izvršbo in za opravo izvršbe. Deseti odstavek obravnavanega člena pojasnjuje, da upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po ZIZ predlagati izvršbo. Potrebno je torej razlikovati med predlogom za izvršbo, vloženim na podlagi izvršilnega naslova in predlogom za izvršbo, vloženim na podlagi verodostojne listine. ZIZ v drugem odstavku
- člena določa, kaj predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo. Izvršilni naslovi po ZIZ so: - izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava; - izvršljiv notarski zapis; - druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. Verodostojna listina pa je v
- členu ZIZ opredeljena kot faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Za fakturo se šteje tudi obračun obresti. V primeru izvršilnega postopka, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, upnik že pred vložitvijo predloga za izvršbo razpolaga z izvršilnim naslovom, na podlagi katerega so mu upravljavci osebnih podatkov, v skladu z devetim odstavkom
- člena ZIZ, dolžni posredovati podatke, medtem ko v primeru izvršilnega postopka, ki teče na podlagi verodostojne listine, upnik pred začetkom postopka z izvršilnim naslovom (še) ne razpolaga. V takšnem primeru pridobi upnik veljaven izvršilni naslov in s tem tudi pravni interes v smislu desetega odstavka
- člena ZIZ šele, ko je izdan sklep o izvršbi in le-ta postane izvršljiv. Verodostojna listina je namreč zgolj ena izmed možnih podlag za sprožitev izvršilnega postopka zaradi izterjave denarne terjatve ter posledično za izdajo sklepa o izvršbi, sama po sebi pa ne predstavlja izvršilnega naslova.
- Pravne podlage za posredovanje oziroma pridobivanje osebnih podatkov v obravnavanem primeru 2.
- Dolžnost upravljavca osebnih podatkov, da posreduje osebne podatke V primeru, ko je predlagana izvršba na podlagi izvršilnega naslova, mora upnik pri vložitvi zahteve za posredovanje osebnih podatkov dolžnika (npr. davčne številke dolžnika), skladno z devetim odstavkom
- člena ZIZ, izkazati pravni interes tako, da upravljavcu osebnih podatkov predloži dokument, ki je izvršilni naslov, upravljavec osebnih podatkov pa je upniku dolžan posredovati tiste osebne podatke dolžnika, ki so potrebni za vložitev predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Pooblaščenec pri tem opozarja na dolžnost upravljavca osebnih podatkov, da v vsakem primeru preveri, ali je zahtevo za posredovanje podatkov podala oseba, ki je res upnik v civilnopravnem razmerju – analogno kot to velja v pravdnem postopku pri preverjanju t.i. procesne legitimacije – in ali predloženi dokument predstavlja izvršilni naslov, kot je opredeljen v
- členu ZIZ. Na podlagi navedenega Pooblaščenec pojasnjuje, da lahko pri upravljavcu, ki razpolaga z davčno številko dolžnika (npr. pri enem izmed davčnih uradov Davčne uprave Republike Slovenije), vložite zahtevo za posredovanje navedenega osebnega podatka in zahtevi predložite še ustrezen izvršilni naslov (na primer izvršljivo sodno odločbo), na podlagi katerega želite vložiti predlog za izvršbo. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan vaši zahtevi ugoditi, če presodi, da ste v konkretnem primeru res upnik in da predloženi dokument predstavlja izvršilni naslov, kot je opredeljen v
- členu ZIZ. 2.
- Dolžnost sodišča, da pridobi osebne podatke po uradni dolžnosti Dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti opravi poizvedbo o podatkih, ki so potrebni za vložitev predloga za izvršbo, je določena le v primeru, ko upnik predlaga izvršbo na podlagi verodostojne listine (osmi odstavek
- člena ZIZ). Pri tem se dolžnost sodišča ne razteza na pridobitev podatka o davčni številki, temveč zgolj na pridobivanje podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in številki računa, podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik, oziroma o dolžnikovi zaposlitvi. V primeru, ko upnik vlaga predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, takšna dolžnost sodišča ne obstaja. Na podlagi navedenega Pooblaščenec pojasnjuje, da sodišče v konkretnem primeru, četudi vlagate predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ni dolžno po uradni dolžnosti pridobiti podatka o davčni številki dolžnika.
- Možnost sodišča, da pridobi osebne podatke po uradni dolžnosti Kljub temu da sodišče v konkretnem primeru na podlagi določb ZIZ ni dolžno opraviti poizvedbe o davčni številki dolžnika, Pooblaščenec pripominja, da ima sodišče na podlagi določb Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/1994 s spremembami in dopolnitvami) in Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami) pravico pridobivati osebne podatke, potrebne za odločitev, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali zbirk podatkov, in sicer od državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil ter drugih oseb in organizacij, ki razpolagajo s takšnimi podatki. Poleg tega ima sodišče urejen tudi elektronski dostop do različnih registrov. Upoštevaje navedene možnosti sodišča Pooblaščenec meni, da bi v konkretnem primeru sodišče samo na enostaven način lahko prišlo do podatka o davčni številki dolžnika, ne da bi za dopolnitev predloga za izvršbo pozivalo upnika. Takšno ravnanje sodišča bi bilo po mnenju Pooblaščenca tudi bolj primerno z vidika pospešitve in ekonomičnosti postopka. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026