Nacionalni čakalni seznam in pridobivanje osebnih podatkov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.01.2009 Številka: 0712-4/2009/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2009 prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujte, da na ... (...) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje pripravljate metodološka izhodišča in razpisno dokumentacijo za aplikacijo Nacionalni čakalni seznami. Sprašujete nas, ali lahko v skladu z metodološkimi navodili za zbiranje podatkov v nacionalnem čakalnem seznamu to bazo polnite tudi s podatki (ki so zakonsko opredeljeni v zbirkah ... 7 in ... 8 in jih trenutno v zbirkah ne beležite), za katere ZPacP predvideva, da jih črpate iz drugih virov (drugih zbirk z namenom prečiščevanja)? Prav tako nameravate iz CRP pridobiti podatke, ki jih zakon dopušča (umrli, kontaktni podatki) in uparjati s podatki iz aplikacije NAČAS. Za mnenje nas prosite, ker morate v skladu z odgovorom prilagoditi metodološka navodila (polje 10 – vrednost 4). Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Iz določb
- in
- člena Zakona o pacientovih pravicah ter
- člena Pravilnika o čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o vodenju čakalnih seznamov (PČDVČS) izhaja, da morajo izvajalci zdravstvenih storitev voditi čakalne sezname za zdravstvene storitve s stopnjo »redno« in »hitro«. V čakalni seznam se glede na jezikovno razlago tretjega odstavka
- člena ZPacP in prvega odstavka
- člena PČDVČS ne vpisuje nujnih zdravstvenih storitev in tistih nenujnih zdravstvenih storitev, ki so bile opravljene takoj. Glede na navedeno ZPacP ne daje podlage, da bi izvajalci ...-ju posredovali podatke o pacientih, ki v čakalni seznam niso vpisani (stopnja »nujno« in stopnja »hitro« ali stopnja »redno«, ki sta bili opravljeni takoj). Kljub temu je posredovanje podatkov dopustno na podlagi določb Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ) – priloga ... 7 in ... 8 ter četrtega odstavka
- člena ZVOP-
- Glede na navedeno, vsebina pomena šifre 4 v polju 10 metodoloških navodil ni smiselna za vse primere nenujnih storitev, saj se glasi »narejen brez vpisa v čakalni seznam«. O b r a z l o ž i t e v: Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) v
- členu med drugim določa, da pri zdravstveni storitvi, kjer ne gre za nujno medicinsko pomoč in je ni mogoče opraviti takoj, izvajalec zdravstvenih storitev pacienta uvrsti na čakalni seznam, pri čemer upošteva strokovne standarde glede stopnje nujnosti, ki jo je treba v čakalnem seznamu posebej dokumentirati (tretji odstavek). Nadalje
- člen ZPacP med drugim določa, da se za vsako zdravstveno storitev posebej vodijo podatki o stopnji nujnosti (prvi odstavek). Iz
- člena Pravilnika o čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o vodenju čakalnih seznamov (PČDVČS) med drugim izhaja, da so stopnje nujnosti zdravstvene storitve: nujno, hitro in redno. Nadalje je določeno, da se zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti »nujno«, izvede takoj in ni predmet čakalne dobe ter da se zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti »hitro«, izvede za specialistični pregled najpozneje v sedmih dneh, za diagnostični pregled in terapevtski postopek pa najpozneje v 30 dneh. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ) v prilogi pod št. ... 7 predvideva, da ... vodi »evidenco o boleznih in stanjih, ugotovljenih v specialistično ambulantni dejavnosti«, pri čemer so podatke (EMŠO, številka zdravstvenega zavarovanja, občina stalnega bivališča, vrsta diagnoze in diagnoza, postopek) dolžni posredovati javni zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, katerih zdravstvena dejavnost obsega ambulantno - specialistično dejavnost ne glede na koncesijo. Nadalje je v prilogi ZZPPZ pod št. ... 8 določeno še vodenje »evidence bolezni, ki zahtevajo zdravljenje v bolnišnici«, kjer so za posredovanje podatkov (EMŠO, številka zdravstvenega zavarovanja, matična številka primera, občina stalnega bivališča, zakonski stan, stopnja izobrazbe, delo, ki ga opravlja, dejavnost zaposlitve, podlaga za zdravstveno zavarovanje, oznaka izvajalca, napotitev neposredno iz druge bolnišnice, urgentni sprejem, ponovni sprejem, zaporedna številka zapisa, lečeča org. enota, datum sprejema v bolnišnico, datum začetka epizode, zaporedna številka epizode, glavna diagnoza, spremljajoča diagnoza,, zaplet ali bolezen, nastala med hospitalizacijo, operacija, datum operacije, dnevna obravnava, datum zaključka epizode, napotitev iz lečeče organizacijske enote, smrt bolnika, osnovni vzrok smrti, hospitalizacija zaključena) zadolžene bolnišnice. V konkretnem primeru je posredovanje osebnih podatkov (tj. podatkov za paciente, katerim je bila nenujna zdravstvena storitev opravljena takoj) utemeljeno tudi na podlagi četrtega odstavka
- člena ZVOP-
- Ta določa, da se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. V konkretnem primeru so razlogi za aplikacijo navedene izjeme naslednji:
- Kriterij zakonite pristojnosti: ... je na podlagi ZZPPZ pristojen, za vodenje zbirk ... 7 in ... 8 ter na podlagi ZPacP za vodenje nacionalnega čakalnega seznama (NČS), kar vključuje prečiščevanje »lokalnih« čakalnih seznamov (križanje pridobljenih podatkov s podatki iz drugih zbirk, ki jih vodi ...) ter izmenjavo osebnih podatkov med izvajalci zdravstvenih storitev in ....
- Kriterij nujnosti: 2.1 Nujnost uvedbe nacionalnega čakalnega seznama: Z uvajanjem NČS se želi v javnem interesu zagotoviti zlasti naslednje cilje: - prečiščevanje lokalnih čakalnih seznamov za potrebe izvajalcev zdravstvenih storitev, kar pomeni ugotavljanje vpisov za paciente, ki so zdravstveno storitev že opravili pri drugem izvajalcu, za paciente, ki so že umrli in za paciente, ki so za enako storitev vpisani v več čakalnih seznamov; - pridobivanje ključnih statističnih, zbirnih ipd. podatkov o izvajanju zdravstvenih storitev za potrebe vodenja zdravstvene politike ter - pridobivanje podatkov, ki so lahko potrebni za zagotavljanje financiranja zdravstvenih storitev oziroma nadzor. 2.2 Nujnost obdelave osebnih podatkov za izvrševanje zakonitih pristojnosti: Za doseganje ciljev NČS je nujno pridobivati tudi osebne podatke, ki se nanašajo na zdravstvene storitve, ki sicer niso označene s stopnjo »nujno«, vendar so bile zaradi objektivnih zmožnosti pri posameznem izvajalcu oziroma objektivnih zmožnosti zdravstvenega sistema, opravljene takoj. Brez možnosti, da ... pridobi podatek o tovrstnih storitvah (te so v praksi namreč možne) ni mogoče zagotavljati popolnega in celovitega prečiščevanja čakalnih seznamov in posledično vodenja NČS. ... tako ne bi mogel ugotoviti, da je bila pacientu pri enem izvajalcu opravljena storitev takoj, saj bi razpolagal zgolj s podatkom o čakanju na istovrstno storitev pri drugem izvajalcu, ki je zaradi dejansko izvedene storitve postalo brezpredmetno. Manjkajoč podatek bi povzročil anomalijo pri ugotavljanju dejanske čakalne dobe pri izvajalcu zdravstvenih storitev, kjer je pacient še vpisan v čakalni seznam. Zaradi nepopolnega in celovitega zajema podatkov bi bili posledično ogroženi tudi preostali cilji uvedbe NČS.
- Kriterij neprizadetosti upravičenih interesov posameznikov: Pooblaščenec meni, da pri obdelavi osebnih podatkov pacientov, ki jim je bila nenujna storitev opravljena takoj, njihovi upravičeni interesi ne bi bili prizadeti, ker: - izvajalec zdravstvenih storitev, ki je storitev opravil takoj, s temi podatki v vsakem primeru razpolaga in ker jih lahko pridobi in nadalje obdeluje tudi ..., vendar na drugi podlagi (torej na podlagi ZZPPZ v povezavi z ZPacP, ki ...-ju dopušča križanje zbirk), - bi bili posredovani osebni podatki razkriti zelo omejenemu številu oseb, tj. zgolj tistim osebam pri izvajalcu oziroma ..., ki so že tako ali tako pooblaščeni za obdelavo osebnih podatkov v okviru izvedbe zdravstvene storitve oziroma neposrednega upravljanja z NČS, - bi šlo zgolj za obdelavo omejenega števila oziroma vrste osebnih podatkov, saj bi šlo za posredovanje podatkov, ki jih predvideva
- člen ZPacP oziroma celo manj, ker pride do zlitja podatka iz sedme in osme točke prvega odstavka
- člena ZPacP, - bi šlo za obdelavo predvidljivega nabora osebnih podatkov (gl. zgoraj), - bi šlo za podatke, ki so bili zbrani v okviru izvedbe zdravstvene storitve, v katero je pacient prostovoljno in svobodno privolil, ter je bila opravljena z namenom zagotavljanja njegove največje zdravstvene koristi. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026