Nadaljnja obdelava javno objavljenih podatkov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.12.2022 Številka: 07121-1/2022/1366 Kategorije: --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Statistika in raziskovanje, Svetovni splet Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da bi v povezavi z izvajanjem javnih nalog in pooblastil Banka Slovenije želela v svoje raziskave vključiti določene javno objavljene podatke o nepremičninah, ki se obdelujejo na zasebnem spletnem portalu in lahko vključujejo tudi osebne podatke. Za namene znanstvenega raziskovanja bi tako v Banki Slovenije nastala zbirka določenih podatkov o posameznih nepremičninah, ki bi sicer posredno omogočali tudi identifikacijo posameznika. Za namene raziskave nadaljnje prilagoditve podatkov v zbirki na način, da bi se podatki v zbirki šteli kot anonimni, ni smiselna oziroma ne omogoča doseganja ciljev raziskave. Zanima vas, ali se lahko nadaljnja obdelava takšnih javnih podatkov za raziskovalne namene šteje kot dopustna tudi v primeru, če podatki niso anonimizirani oziroma če za takšno nadaljnjo obdelavo ni podana pisna privolitev posameznikov. Sprašujete, ali zgolj splošna opredelitev pristojnosti na določenem področju (npr. izvajanje makrobonitetnega nadzora in skrb za finančno stabilnost) zadošča za utemeljitev dopustnosti takšne nadaljnje obdelave v smislu drugega odstavka
- člena ZVOP-
- Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Javna objava osebnih podatkov ne pomeni, da postanejo takšni osebni podatki nevarovani. Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora imeti upravljavec zakonito in ustrezno pravno podlago ter zakonit, določen in izrecen namen. Obdelava neanonimiziranih podatkov za znanstvenoraziskovalni namen je na podlagi drugega odstavka
- člena ZVOP-1 dopustna zgolj, če posamezniki v obdelavo brez anonimiziranja predhodno pisno privolijo ali če to določno predpisuje zakon. Zgolj splošno sklicevanje na znanstvenoraziskovalni namen ne more utemeljiti množičnega zbiranja in analiziranja javno objavljenih osebnih podatkov. O b r a z l o ž i t e v: Obdelava v znanstvenoraziskovalne namene ima v Splošni uredbi o varstvu podatkov poseben režim in pogosto predstavlja primer nadaljnje obdelave osebnih podatkov, ki po namenu ni enaka prvotni obdelavi. Skladno s členom 5
(1)(b) Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki ureja načelo omejitve namena, morajo biti vsi osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni; nadaljnja obdelava v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89
(1)pa ne velja za nezdružljivo s prvotnimi nameni. Domneva združljivosti torej velja le pod pogojem, da se pri takšni nadaljnji obdelavi upoštevajo ustrezni zaščitni ukrepi za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kot jih zahteva člen 89
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov. Prvi odstavek še veljavnega
- člena ZVOP-1 določa, da se ne glede na prvotni namen zbiranja lahko osebni podatki nadalje obdelujejo za zgodovinsko, statistično in znanstvenoraziskovalne namene. Praviloma pa se rezultati raziskave posredujejo uporabniku in objavijo v anonimizirani obliki, razen če zakon določa drugače ali če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, za obdelavo brez anonimiziranja oziroma za objavo v neanonimizirani obliki podal pisno privolitev ali če je za objavo podano pisno soglasje dedičev umrle osebe po tem zakonu (drugi in četrti odstavek
- člena ZVOP-1). Podobno izhaja tudi iz prvega odstavka
- člena predloga ZVOP-2 (EVA 2018-2030-0045), ki določa, da lahko ne glede na prvotni namen obdelave upravljavec osebne podatke, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, nadalje obdeluje za znanstvenoraziskovalne, zgodovinskoraziskovalne in statistične namene če:
- je posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, za takšno obdelavo podal predhodno pisno privolitev, pri obdelavah za znanstvenoraziskovalne namene pa tudi, če je podal prehodno pisno privolitev za obdelavo njegovih osebnih podatkov na določenem znanstvenoraziskovalnem področju, ki vključuje tudi namene zadevne raziskave;
- če nameni takšne nadaljnje obdelave niso nezdružljivi s prvotnim namenom obdelave, ali
- tako dovoljuje drug zakon. IP opozarja, da javna objava osebnih podatkov še ne pomeni, da postanejo takšni osebni podatki nevarovani. Prav tako samo dejstvo, da so določeni osebni podatki javno objavljeni, še ne pomeni, da je njihova objava tudi zakonita. Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora imeti upravljavec namreč zakonito in ustrezno pravno podlago ter zakonit, določen in izrecen namen. To velja tako za samo objavo kot tudi za morebitno uporabo teh podatkov. Če že prvotna objava ni zakonita, tudi nadaljnja obdelava teh podatkov ne more biti dopustna. Razlikovati pa je treba med nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov, s katerimi upravljavec že zakonito razpolaga in jih nato uporabi za svoj lasten znanstvenoraziskovalni namen, ter šele pridobivanjem osebnih podatkov v okviru znanstvenoraziskovalne dejavnosti. V prvem primeru je pravna podlaga za nadaljnjo obdelavo, ki poteka znotraj istega upravljavca, lahko načeloma enaka tisti, na podlagi katere je upravljavec osebne podatke zbral (uvodna izjava 50 Splošne uredbe). To pa ne pomeni splošnega dovoljenja za nadaljnjo obdelavo podatkov v vseh primerih za znanstvenoraziskovalne namene, temveč je treba v vsakem konkretnem primeru oceniti, ali so ob tem zagotovljeni ustrezni in zadostni zaščitni ukrepi. Prav tako to nikakor ne pomeni, da lahko upravljavec za znanstvenoraziskovalne namene prosto zbira katerekoli javno objavljene osebne podatke in ustvarja nove zbirke. Upravljavec mora imeti za zbiranje osebnih podatkov ustrezno pravno podlago iz člena 6
(1)Splošne uredbe za varstvo podatkov. Na podlagi drugega odstavka
- člena ZVOP-1 bi bila lahko obdelava neanonimiziranih podatkov zakonita zgolj, če bi posamezniki v obdelavo brez anonimiziranja predhodno pisno privoliti ali če bi to določno predpisoval zakon. Zgolj splošna opredelitev pristojnosti na določenem področju po mnenju IP ne zadošča za utemeljitev dopustnosti obdelave v smislu drugega odstavka
- člena ZVOP-
- Zakonska opredelitev določenih pristojnosti bi lahko v določenih primerih pomenila pravno podlago iz točke e) člena 6
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov, po kateri je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Kot izhaja iz mnenja Delovne skupine za varstvo podatkov po členu 29 št. 6/2014 (WP 217), ima pravna podlaga po členu 7(e) Direktive 95/46/ES, kar še vedno velja tudi za smiselno enako podlago po točki e) člena 6
(1)Splošne uredbe za varstvo podatkov, lahko zelo široko področje uporabe, zaradi česar sta potrebna stroga razlaga in v vsakem posameznem primeru jasna opredelitev zadevnega javnega interesa in javne oblasti, ki upravičuje obdelavo. IP v okviru mnenja ne more presojati, ali bi bila predlagana obdelava osebnih podatkov za znanstvenoraziskovalni namen lahko morda zakonita na tej ali morebitni drugi pravni podlagi. Opozarja pa, da zgolj splošno sklicevanje na znanstvenoraziskovalni namen ne more utemeljiti množičnega zbiranja in analiziranja javno objavljenih osebnih podatkov ter ustvarjanja novih zbirk. Tudi za obdelavo takšnih osebnih podatkov mora imeti namreč upravljavec ustrezno pravno podlago in izpolnjevati druge obveznosti, ki mu jih nalagajo predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Ob tem IP še dodaja, da Evropski odbor za varstvo podatkov trenutno pripravlja smernice za obdelavo osebnih podatkov za namene znanstvenih raziskav, ki bodo podrobneje naslovile vprašanja s tega področja. Lepo vas pozdravljamo, Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026