Nadzor nad elektronsko pošto in spletnim prometom + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.09.2014 Številka: 0712-1/2014/2889 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2014 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem vas zanima, ali je na službenem priključku za internet dovoljen nadzor nad elektronsko pošto in spletnim prometom, na kakšen način morajo biti zaposleni o tem opozorjeni in ali za to obstaja kakšen pravilnik oz. dovoljena praksa. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Zaposleni lahko tudi na delovnem mestu pričakujejo določeno stopnjo zasebnosti in zaupnosti. Delodajalec načeloma nima pravne podlage za vpogled v vsebino elektronske pošte zaposlenega niti za vpogled v t. i. prometne podatke. Vendar pa delodajalec lahko vnaprej pisno obvesti zaposlene, v katerih primerih lahko vpogleda v prometne podatke. Seveda morajo biti takšni razlogi taksativni in izjemni. Način, na katerega delodajalec zaposlene obvesti o dovoljenih primerih vpogleda v prometne podatke ni vnaprej predpisan; Pooblaščenec predlaga, da je to določeno v notranjih aktih delodajalca, ki so zaposlenemu vedno dostopni. Obrazložitev: Sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Po določilu
- točke prvega odstavka
- člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
- členu ZVOP-
- Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ustava Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 69/04, 69/04, 68/06, 47/13 in 47/13, v nadaljevanju Ustava) v prvem odstavku
- člena zagotavlja tajnost pisem in drugih občil. V drugem odstavku je določeno, da lahko samo zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivosti človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Kot so zapisali avtorji Komentarja Ustave Republike Slovenije (ur. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, str. 395 in dalje, v nadaljevanju Komentar Ustave), predmet varstva
- člena Ustave ni zgolj sama vsebina komunikacije, temveč vsi podatki, ki so integralni del te komunikacije, kar je predvsem pomembno pri komuniciranju preko računalniških omrežij (npr. elektronska pošta), kjer se tvori vrsta tovrstnih podatkov. Varovana torej ni zgolj vsebina komunikacije, temveč tudi podatki, povezani z njo – gre za t. i. prometne podatke. Pri uporabi telefona se je celo izoblikovalo stališče, da pravnega varstva ne zasluži zgolj sama vsebina pogovora, ampak tudi vsi podatki, povezani s telefonsko komunikacijo, kot so npr. spremljanje klicanih številk z določenega telefona, čas klica in trajanje pogovora. Avtorji Komentarja Ustave so še navedli, da je z ustavnega vidika to argumentacijo mogoče prenesti na občevanje preko računalniških omrežij. Pooblaščenec pri tem opozarja, da se v tem delu pravica do zasebnosti iz
- člena Ustave RS (varstvo tajnosti pisem in drugih občil) povezuje tudi s pravico do varstva osebnih podatkov iz
- člena Ustave RS, saj v konkretnem primeru prometni podatki veljajo za zbirko osebnih podatkov, katere »zasebnost« varuje
- člen Ustave RS. Glede na vaše vprašanje je treba izpostaviti še primer Halford v. Združeno kraljestvo, ki ga je obravnavalo Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). V tem primeru je sodišče ugotovilo, da je imela policistka pri uporabi službenega telefona pravico do pričakovanja zasebnosti. ESČP je torej jasno zapisalo, da ima posameznik pravico do varovanja zasebnosti tudi na delovnem mestu in pri uporabi službenih komunikacijskih sredstev. Na pomen pravice do zasebnosti je ESČP ponovno opozorilo v aprilu 2007, ko je v zadevi Copland v. Združeno kraljestvo sodišče delavki priznalo širok krog pravice in presodilo, da je delodajalec neupravičeno posegal v njeno zasebnost. Ključni element sodbe je, da delavka ni bila v naprej opozorjena, kdaj in v kakšnih primerih lahko delodajalec nadzira e-pošto. Na podlagi vsega navedenega je torej potrebno ugotoviti, da ZVOP-1 varuje osebne podatke, torej prometne podatke, ne pa tudi tistega dela komunikacije, ki se nanaša na samo vsebino. Pooblaščenec je v zgornjih izvajanjih želel zgolj okvirno predstaviti ta del varovanja pravice do zasebnosti, ki pa ga kot državni organ ne more nadzirati, oz. varovati. Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da podatek o obisku spletnih strani na delovnem mestu osebni podatek. Gre namreč za podatek, ki se nanaša na delavca kot posameznika, saj ob zasebni uporabi svetovnega spleta na službeni opremi (lahko) izkazuje svoje interese, počutja ali druga osebna stanja (iskanje kontaktnih podatkov zdravnika specialista, oddaja zahtevka za odobritev večjega kredita, ipd.). Podatek o obisku spletnih strani posameznika ali spremljanje njegovih aktivnosti na svetovnem spletu je zato po mnenju Pooblaščenca osebni podatek in kot tak varovan v skladu z ZVOP-
- Pooblaščenec pri tem poudarja tudi, da je podatek o obiskanih spletnih strani, v skladu z vsem navedenim, tudi tisto področje, ko se združujeta tako vsebina kot prometni – torej osebni – podatek. Zato so podatki o obisku spletnih strani tudi izjemno občutljivi za obdelavo. Iz vsega navedenega sledi, da zaposleni lahko pričakujejo določeno stopnjo zasebnosti na delovnem mestu. Za odgovor na vprašanje, do katere mere so posegi v pravico do zasebnosti utemeljeni, je potrebno tehtati med interesom delodajalca, ki ima pravico do izvrševanja lastninske pravice nad svojimi sredstvi in pravico, da nadzira, ali je ta oprema uporabljena skladno z namenom, za katerega je bila dana v uporabo, ter pravico posameznika (zaposlenega), ki utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti in zaupnosti na delovnem mestu. Delodajalec načeloma nima pravne podlage za vpogled v vsebino elektronske pošte zaposlenega niti za vpogled v t. i. prometne podatke. Vendar pa delodajalec lahko vnaprej pisno obvesti zaposlene, v katerih primerih lahko vpogleda v prometne podatke. Seveda morajo biti takšni razlogi taksativni in izjemni, zato bi bilo v takšnih primerih potrebno presojati vsak primer posebej. Način, na katerega delodajalec zaposlene obvesti o dovoljenih primerih vpogleda v prometne podatke, ni vnaprej predpisan; Pooblaščenec zato predlaga, da je to določeno v notranjih aktih delodajalca (npr. pravilnik), ki so zaposlenemu vedno dostopni. Seveda pa navedeno ne pomeni, da delodajalec ne more omejiti uporabe službenega elektronskega naslova, če bi se izkazalo, da posameznik elektronskega naslova in dostopa do spleta ne uporablja v skladu s politiko delodajalca glede uporabe službenih sredstev. Kot že navedeno, je oprema in službeni elektronski naslov last delodajalca, delavec pa ima le pravico do uporabe, zato lahko delodajalec prosto omejuje dostop do službenega elektronskega naslova in spleta. Več o tej temi si lahko preberete tudi v naslednjih mnenjih, ki jih je že izdelal Informacijski pooblaščenec in so dostopna na spletni strani Pooblaščenca https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-varstvo-osebnih-podatkov/. Do njih pridete tako, da v iskalnik vpišete spodaj navedene številke mnenj: - 0712-68/2006/2, - 092-4/2006/536, - 0712-1036/2007/2, - 0712-404/2007/
- Prijazen pozdrav. Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026