← Slovenija

nadzor pošte, šola - IPRS

nadzor pošte, šola + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.09.2014 Številka: 0712-1/2014/2519 Kategorije:Šolstvo, Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Šolstvo, Telekomunikacije in pošta Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  2. 2014 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da delate v osnovni šoli in se večkrat dogaja, da vam in ostalim kolegom ravnateljica odpre pošto, ki je naslovljena na določeno osebo, ne pa na šolo. Na šolo dobivate samo službeno pošto vendar vas vseeno moti tak način. Sprašujete nas, ali ravnateljica lahko odpira vašo pošto? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. tč.
  4. odst.
  5. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec pojasnjuje, da ZVOP-1 v okviru svojih določil ne pokriva celotnega spektra varstva zasebnosti, temveč le tisti del, ki se nanaša na varstvo zbirk osebnih podatkov. V javnem sektorju pravila odpiranja in evidentiranja pošte natančno ureja Uredba o upravnem poslovanju, ki v
  7. čl. izrecno določa, da javni uslužbenec, ki je določen za odpiranje pošte, ne sme odpreti pošiljke, ki je naslovljena na javnega uslužbenca in je na ovojnici navedeno, da se vroči osebno naslovniku. V primeru, da navedeni pogoji niso izpolnjeni je potrebno izhajati iz sklepanja po nasprotnem razlogovanju (argumentum a contrario). Navedeno pomeni, da pravna posledica (prepoved odpiranja pošte) za dejanski stan, ki teh sestavin nima, ne velja. Povedano drugače, kadar pisanje ni naslovljeno na javnega uslužbenca, niti na ovojnici ni navedeno, da se vroči njemu osebno, Pooblaščenec meni, da takrat šola lahko odpre pošto, za katero se sicer kasneje (lahko) izkaže, da je namenjena posamezniku. Uredba se sicer uporablja pri upravnem poslovanju organov javne uprave, Pooblaščenec pa priporoča, da se njena pravila v delu, ki se nanaša na odpiranje pošte upoštevajo tudi v drugem delu poslovanja javnega zavoda - torej v delu, v katerem ne gre za izvrševanje oblastnih nalog. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 je celovit in sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Posamezna področja oziroma dejavnosti pa so posebej normirana v področnih zakonih, ki so v razmerju do ZVOP-1, specialni zakoni. Vprašanje, ki nam ga postavljate, se nanaša na pravico do varstva tajnosti pisem in drugih občil, ki je določena v
  8. odst.
  9. čl. Ustave RS. Le-ta v prvem odstavku zagotavlja tajnost pisem in drugih občil kot posebno obliko pravice zasebnosti (
  10. čl. Ustave). Pravica pisemske tajnosti ni absolutna, tako kot vse druge pravice je omejena s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava. Za kršitev pravice gre, ne le v primeru, ko tretja oseba na nek nedovoljen način pride do komunikacijskega sredstva - pisma in se na ta način seznani z njegovo vsebino, temveč tudi, če se vsebina pisma brez dovoljenja javno objavi, pa to javnosti ni bilo namenjeno. Tudi naslovnika veže pošiljateljeva pravica pisemske tajnosti – toliko bolj, za kolikor bolj osebno pismo gre oziroma kolikor bolj se v pismu razkriva zasebnost pošiljatelja. Bistvo pravice pisemske tajnosti je vendarle v tajnosti vsebine pisma. Ustava govori o tajnosti pisem in drugih občil, ali povedano širše, vsebine tistega, kar se prenaša z določenim sredstvom komunikacije. ZVOP-1 v skladu s
  11. čl. določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Slednje pa upoštevajoč določilo
  12. tč.
  13. čl. ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko. Zbirka pa je glede na določilo
  14. tč.
  15. čl. ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Posameznik pa je v skladu z
  16. odst.
  17. čl. ZVOP-1 določljiv, če se ga lahko neposredno ali posredno identificira s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru odpiranje pošte, ki glasi na ime zaposlenega, ne predstavlja kršitve ZVOP-1, saj ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu
  18. tč.
  19. čl. ZVOP-
  20. Kljub temu, da ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu ZVOP-1 pa Pooblaščenec pojasnjuje, da pravila odpiranja in evidentiranja pošte v javnem sektorju natančno ureja Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba), ki v
  21. čl. določa, da javni uslužbenec, ki je določen za odpiranje pošte, ne sme odpreti pošiljke, ki je naslovljena na javnega uslužbenca in je na ovojnici navedeno, da se vroči osebno naslovniku. Če se izkaže, da takšna pošiljka vsebuje vlogo in priloge ali druge dokumente, pomembne za delo organa, jo mora naslovnik nemudoma dostaviti javnemu uslužbencu, ki je določen za odpiranje pošte, z ustrezno pisarniško odredbo.
  22. odst.
  23. čl. Uredbe določa, da javni uslužbenec, določen za sprejem pošte, ne odpira pošte, ki je naslovljena na drug organ, pravno ali fizično osebo in je pomotoma dostavljena. Pooblaščenec vam svetuje, da v bodoče pošiljatelja opozorite na možnost osebne vročitve, kot jo ureja
  24. čl. Uredbe ter se tako izognete tovrstnemu odpiranju pošte in morebitnim neprijetnostmi. Uredba se sicer uporablja pri upravnem poslovanju organov javne uprave, Pooblaščenec pa priporoča, da se njena pravila v delu, ki se nanaša na odpiranje pošte upoštevajo tudi v drugem delu poslovanja javnega zavoda – torej v delu, v katerem ne gre za izvrševanje oblastnih nalog. Pravno varstvo morebitne kršitve obravnavane pravice je zagotovljeno na kazenskopravnem in civilnopravnem področju. Kazenski zakonik (v nadaljevanju KZ-1) v prvem odstavku
  25. čl. določa elemente kaznivega dejanja »kršitve tajnosti občil« ter predpisuje sankcijo, in sicer z naslednjo dikcijo: »Kdor neupravičeno odpre tuje pismo, tujo brzojavko ali kakšno drugo tuje zaprto pisanje ali pošiljko, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev«. Pomembno je poudariti, da je kazenski pregon mogoč le na podlagi predloga oškodovanca. V civilnem pravu je pravica varovana v okviru splošnih pravil o odškodninski odgovornosti, kot možnost povrnitve škode, nastale zaradi okrnitve osebnostnih pravic – t.i. nepremoženjska škoda. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.