Nadzorovanje raznašalcev časopisov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.11.2009 Številka: 0712-516/2009/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2009 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete za naše mnenje. Pojasnjujete, da za časopisno hišo … dostavljate časopis znanim naročnikom. V … (… d.o.o.) so se odločili, da morate raznašalci imeti sledilce, s katerimi vas nadzorujejo. Tako v vsakem trenutku vedo, kje se nahajate. Sprašujete, ali lahko to počnejo (v vašem primeru ste 5 ali več ur na dan neprestano nadzorovani), glede na to, da imate vedno s seboj mobitel, preko katerega ste vedno dosegljivi. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Glede na to, da v vašem sporočilu ne navajate, ali se je delodajalec odločil za nadzor s pomočjo GPS naprav, nameščenih na vozilo, ali pa naj bi bili omenjeni »sledilci« nameščeni na vašem telesu, delovni obleki ali delovnem pripomočku (denimo torbi za raznašanje), vam v nadaljevanju podajamo naše neobvezujoče pojasnilo za oba primera. Nadzor delavcev s pomočjo naprav za sledenje, nameščenih na vozilo, je v posebej utemeljenih primerih lahko dopustno. Nadzor delavčevega telesa pa je po mnenju Pooblaščenca popolnoma nedopusten. Pri tem moramo seveda pojasniti, da je Pooblaščenec pristojen zgolj v primeru, ko kot rezultat sledenja s pomočjo GPS naprav nastane zbirka osebnih podatkov. Če delodajalec gibanje delavca spremlja neposredno (v »resničnem času«) in se pri tem podatki ne beležijo, ne moremo govoriti o zbirki osebnih podatkov, kar tudi pomeni, da Pooblaščenec v tem primeru ni pristojen za presojo posegov v posameznikovo (delavčevo) zasebnost. O b r a z l o ž i t e v:
- Uvodno Odgovor na vprašanje, ali lahko podjetje nadzoruje svoje delavce prek GPS naprav, ni enoznačen. Informacijski pooblaščenec lahko na vprašanje odgovori zgolj z vidika varstva osebnih podatkov in skladnosti z določbami člena Zakona o varstvu osebnih podatkov. Pri tehnologiji GPS (Global Positioning System) gre za satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje natančnega položaja in časa kjerkoli na Zemlji. Poleg uporabe v zasebne namene, ima uporaba GPS tehnologije velike prednosti predvsem v komercialni rabi, npr. pri upravljanju voznega parka, saj prinaša manjše stroške z optimizacijo preskrbovalnih in logističnih verig ter posledično dvig produktivnosti. Pooblaščenec uvodoma poudarja, da ZVOP-1 in torej tudi pristojnost Informacijskega pooblaščenca ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov. ZVOP-1 je torej konkretizacija ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
- členu Ustave. Seveda pa to ne pomeni, da posameznik ne uživa drugih pravic – razlika je zgolj v načinu varstva pravic in uveljavljanja škode v primeru njihove kršitve. V delovnem razmerju seveda prihaja do kolizije med interesi delavca in delodajalca, zato je potrebno med upravičenostjo obeh interesov tehtati. Komentar Ustave tako pojasnjuje, da je v takšni situaciji na eni strani prisoten interes delodajalca, ki ima pravico do oblasti nad svojimi sredstvi in pravico, da nadzira, ali je ta oprema uporabljena skladno z namenom, za katerega je bila zaposlenemu dana v uporabo. Na drugi strani pa obstaja interes posameznika (zaposlenega), ki utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti in zaupnosti na delovnem mestu (podrobneje glej Komentar Ustave, str. 401). Zakonodajalec je delovnopravno področje glede obdelave osebnih podatkov uredil primarno z Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), v katerih je opredelil, katere osebne podatke delavcev lahko delodajalec obdeluje, namen obdelave teh podatkov ter rok njihove hrambe.
- člen ZDR, ki opredeljuje pogoje in določa varstvo delavčevih osebnih podatkov, v
- odstavku določa: »Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.« Glede na to, da še ne obstoji specialni zakon, ki bi urejal vprašanje nadzorovanja delavcev s pomočjo sledilnih naprav kot je GPS, se moramo za razreševanje vprašanja dopustnosti obrniti na del
- člena ZDR, ki pravi, da je obdelava dopustna če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Glede na to, da v vašem sporočilu ne navajate, ali se je delodajalec odločil za nadzor s pomočjo GPS naprav, nameščenih na vozilo, ali pa naj bi bili omenjeni »sledilci« nameščeni na vašem telesu, delovni obleki ali delovnem pripomočku (denimo torbi za raznašanje), vam v nadaljevanju podajamo naše neobvezujoče pojasnilo za oba primera.
- (Posredno) nadzorovanje zaposlenih – sledilne naprave na vozilih Vsaka tehnologija je sama po sebi nevtralna, lahko pa je njena aplikacija, torej način uporabe, sporna z vidika varstva osebnih podatkov. Informacijski pooblaščenec je mnenja, da ima lahko delodajalec povsem legitimne razloge za uvedbo sledenja vozilom iz svojega voznega parka, pri čemer pa je potrebno presojati način uporabe navedene tehnologije z vidika varstva osebnih podatkov, saj imajo po drugi strani zaposleni legitimno pravico do razumne mere zasebnosti na delovnem mestu, kamor lahko seveda uvrstimo tudi službeno vozilo, zlasti če je možna uporaba vozila tudi v zasebnem namene in izven delovnega časa. Praviloma je uporaba službenih vozil predpisana v notranjem aktu organizacije (npr. pravilnik o uporabi službenih vozil). Informacijski pooblaščenec je mnenja, da mora biti uporaba kakršne koli tehnologije za slednje vozilom, med katere sodi tudi tehnologija GPS, natančno opredeljena v tovrstnem aktu, s katerim morajo biti seznanjeni vsi oziroma vsaj tisti zaposleni, ki imajo pravico do uporabe službenih vozil. Informacijski pooblaščenec meni, da mora delodajalec ob namestitvi naprav za slednje upoštevati načela varstva osebnih podatkov in pravice do zasebnosti in mora delavce jasno seznaniti z načinom uporabe tovrstne tehnologije, njenim delovanjem, namenom namestitve ter s primeri, v katerih se bodo podatki uporabljali. Pri tem je potrebno dodati, da se podatki lahko uporabljajo le za vnaprej jasno določene namene oz. v primerih, ki so vnaprej določeni. Pri presoji utemeljenosti (potrebnosti, nujnosti) uporabe sledilnih naprav, ki so lahko precej invazivne v razmerju do delavčeve zasebnosti, ne zadostuje, da delodajalec zgolj pavšalno navede, da takšen sistem potrebuje za nadzor delovnega procesa. Iz utemeljitve delodajalca bi moralo namreč izhajati, zakaj takšnega ukrepa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi, ki ne bi tako posegali v zasebnost delavcev, predvsem denimo poklicnih voznikov in delavcev, ki pri svojem poklicu pogosto potrebujejo službeno vozilo.
- Neposredno nadzorovanje zaposlenih – sledilne naprave na delavcih V primeru, če vas delodajalec želi nadzorovati neposredno, tako, da morate imeti "sledilce", kot jih imenujete, na svojem telesu, delovni obleki ali delovnem pripomočku (denimo torbi za raznašanje), Pooblaščenec meni, da je lahko takšna obdelava osebnih podatkov (seveda, če zbirka osebnih podatkov sploh nastaja, torej da se podatki tudi shranjujejo in nadalje obdelujejo) nesorazmerna, neprimerna in neustavna. Če delodajalec nima vaše osebne privolitve, ki je sicer v zasebnem sektorju poleg zakona lahko pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, delodajalec legitimnosti tovrstne obdelave osebnih podatkov po mnenju Pooblaščenca ne more črpati iz
- odstavka
- člena ZDR, ki določa, da lahko delodajalec obdeluje podatke tudi »če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.«. Menimo namreč, da je zaradi narave delovnopravnega razmerja potrebno restriktivno tolmačiti izsek določbe
- odstavka
- člena ZDR. Pri tehtanju interesov delodajalca po zagotavljanju nemotenega delovnega procesa in učinkovitega upravljanja z delovnimi sredstvi ter pravice delavcev do zasebnosti, je namreč potrebno vzeti v obzir celoten spekter določb delovnopravne zakonodaje in njen namen (zaščita delavca kot šibkejše stranke);
- člen ZDR določa, da mora delodajalec varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost. Pri tem je koristno upoštevati tudi smernice, ki jih je začrtalo Evropsko sodišče za človekove pravice, in sicer, da od delavca ni možno pričakovati, da se bo v celoti odpovedal svoji zasebnosti ob začetku delovnega procesa, saj ima pravico do pričakovane zasebnosti tudi na delovnem mestu. Če ste raznašalec časopisov, je vaše delovno mesto seveda zunaj - tam, kjer opravljate dodeljene naloge. Pooblaščenec zaključuje z mislijo, da se v primeru zasebnosti na delovnem mestu pokažejo pomanjkljivosti abstraktnega pravnega sistema, kakršnega imamo v Sloveniji in ostalih kontinentalnih pravnih redih. Vsake življenjske situacije se namreč v zakonodaji ne da predvideti in je vnaprej regulirati (to bi bilo namreč nemogoče, neučinkovito in omejujoče). Vendar pa to odpira vrata za (lahko tudi različno) interpretacijo nedoločenih pravnih pojmov, kot so v tem primeru »pričakovana zasebnost«, »sorazmernost obdelave osebnih podatkov« ter določilo, da lahko delodajalec obdeluje osebne podatke »če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem«. Kljub temu, da so možne različne interpretacije, Pooblaščenec meni, da če bi dopustili prav vsakršen nadzor nad delavci, ki ni izrecno prepovedan z zakonom, pod krinko »potrebnosti zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja«, varovalne določbe iz Ustave, mednarodnopravnih dokumentov, sodne prakse in nacionalne zakonodaje ne bi imele nikakršne praktične vrednosti. Zaradi vsega navedenega menimo, da nadzor oziroma spremljanje premikanja delavčevega telesa ni dopustno! Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026