Nadzorovanje zaposlenih preko GPS + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.02.2008 Številka: 0712-107/2008/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2008 prejel vaše e-sporočilo, v katerem navajate, da ste zaposleni v gradbenem podjetju, ki ima večje število tovornih vozil. Vsa vozila in delovni stroji imajo vgrajene GPS sledilne naprave. Navajate, da je problem v tem, da ima podjetje zaposleno delavko, ki nadzira gibanje kamionov. Ko gre delavec na malico, ki za šoferje traja 45 minut, zaradi prometa na parkirišču ne more takoj odpeljati in zato prekorači čas za malico za nekaj minut. Delavka mora potem na zahtevo šefa po telefonu zasliševati takšnega delavca, zakaj je prekoračil čas za odmor. Vas in vaše sodelavce predvsem zanima: Ali ima delodajalec pravico, da delavce na opisan način kliče in maltretira s takšnimi vprašanji, ki vas že psihično uničujejo in zato razmišljate o množičnem odhodu iz delovne organizacije. Na koncu vašega dopisa navajate tudi, da vsakemu, ki ga pokličejo, potem še znižajo osebno delovno uspešnost. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Pooblaščenec vas uvodoma opozarja, da ni pristojen presojati, ali delodajalec lahko delavce kliče po telefonu na način, kot ga navajate v vašem dopisu. Ker pa je vaše vprašanje mogoče razumeti tudi širše, vam Pooblaščenec v neobveznem mnenju natančneje pojasnjuje pogoje, ki jih mora izpolnjevati delodajalec, če želi s pomočjo GPS tehnologije uvesti evidenco, iz katere je mogoče razbrati, kje se določeni delavec med delovnim časom nahaja v nekem trenutku. Osnovni pogoj za uvedbo takšne evidence predstavlja
- člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 79/06, v nadaljevanju ZDR), iz katerega izhaja, da mora delodajalec izkazati, da osebne podatke, ki so uvrščeni v evidenco, ki nastane pri uporabi GPS tehnologije, potrebuje zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Če delodajalec to izkaže, Pooblaščenec poudarja nadaljnjo obveznost delodajalca, da delavca vnaprej opozori, kdaj in v kakšnih primerih delodajalec lahko nadzor s pomočjo tako nastale evidence izvaja, poleg tega pa to tudi vnaprej natančneje predpiše v notranjem aktu podjetja. Način izvajanja takšnega nadzora in posledice le-tega pa, kot navajamo že uvodoma, ne sodijo v Pristojnost pooblaščenca. O b r a z l o ž i t e v: 1 Pristojnost Pooblaščenca Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je Republika Slovenija pravna država, v kateri mora v skladu z načelom zakonitosti vsak državni organ svoje pristojnosti izvajati v sladu z zakonom. To pomeni, da organi drug z drugim sodelujejo, praviloma pa ne morejo vplivati na odločitve drugega. Nadalje to pomeni tudi, da lahko vsak organ ravna samo v okviru svojih pooblastil, za katera mora imeti neposredno podlago v zakonu. Pooblaščenec je v skladu z
- členom ZInfP samostojen in neodvisen državni organ, pristojen za: - odločanje o pritožbi, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali kako drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacije javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov; - inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi; - odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Iz navedene pravne podlage izhaja, da ste na Pooblaščenca naslovili vprašanje, ki ne sodi v njegovo pristojnost, zato se skladno z načelom zakonitosti Pooblaščenec ne more in ne sme opredeliti glede vašega vprašanja. Pooblaščenec vam pri tem pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
- člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006, v nadaljevanju Ustava RS). Vaš primer pa se nanaša na del širše pravice, katere meje so začrtane v
- členu Ustave RS. Ta določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Varstvo te pravice lahko posameznik uveljavlja pri pristojnih sodiščih. Pooblaščenec ob tem le pripominja, da imajo delavci v kontekstu pravice do varstva zasebnosti na delovnem mestu vedno več pravic, kar je potrdilo Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbah Hallford proti Združenemu kraljestvu in Copland proti Združenemu kraljestvu. Tako delodajalec nima pravice vpogledovati v zasebno elektronsko pošto, nadzirati uporabe službenega telefona, kadar ima delavec pravico tudi do njegove uporabe za zasebne namene, prav tako nima pravice sledenja službenim vozilom s pomočjo GPS tehnologije, kadar se vozila uporabljajo tudi za zasebne namene ipd. Iz sodne prakse izhaja, da delodajalec ne more upravičiti nadzora nad zasebnostjo (zlasti komunikacijsko) zgolj zaradi tega, ker so delovna sredstva (avtomobili, telefoni) njegova lastnina, s katero je upravičen upravljati. Vprašanje, ki je podobno vašemu, je Pooblaščenec obravnaval že v neobveznem pravnem mnenju št. 0712-80/2006/2 z dne 18.12.2006, ki ga lahko preberete na spletni strani Pooblaščenca: http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/ 2 Evidenca osebnih podatkov, vzpostavljena na podlagi GPS tehnologije Vaše vprašanje, ali delodajalec lahko zaslišuje delavce na podlagi evidence, ki nastane s pomočjo GPS sledilnih naprav, je posredno povezano z vprašanjem, ali delodajalec sploh lahko vodi tovrstno evidenco. Takšno vprašanje se nanaša na varstvo osebnih podatkov, ki je urejeno z ZVOP-1 in sodi v pristojnost Pooblaščenca, zato vam v nadaljevanju neobveznega mnenja Pooblaščenec pojasnjuje odgovor na to vprašanje. Pri tehnologiji GPS (Global Positioning System) gre za satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje natančnega položaja in časa kjerkoli na Zemlji. Poleg uporabe v zasebne namene, ima uporaba GPS tehnologije velike prednosti predvsem v komercialni rabi, npr. pri upravljanju voznega parka, saj prinaša manjše stroške z optimizacijo preskrbovalnih in logističnih verig ter posledično dvig produktivnosti. Vsaka tehnologija je sama po sebi nevtralna, lahko pa je njena aplikacija, torej način uporabe, sporna z vidika varstva osebnih podatkov. Informacijski pooblaščenec je mnenja, da ima lahko delodajalec povsem legitimne razloge za uvedbo sledenja vozilom iz svojega voznega parka, pri čemer pa je potrebno presojati način uporabe navedene tehnologije z vidika varstva osebnih podatkov, saj imajo po drugi strani delavci legitimno pravico do razumne mere zasebnosti na delovnem mestu, kamor lahko seveda uvrstimo tudi službeno vozilo, zlasti če je možna uporaba vozila tudi v zasebne namene in izven delovnega časa. Pooblaščenec na tem mestu zgolj obrobno opozarja tudi na nedavno sprejeto odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v zadevi Copland v. Združeno kraljestvo delavki priznalo širok krog pravice do zasebnosti in presodilo, da je delodajalec neupravičeno posegal v njeno zasebnost. Ključni element sodbe je, da delavka ni bila vnaprej opozorjena, kdaj in v kakšnih primerih lahko delodajalec nadzira e-pošto. Tudi pri izvajanju nadzora s pomočjo GPS tehnologije velja, da mora biti delavec vnaprej opozorjen, kdaj in v kakšnih primerih delodajalec lahko takšen nadzor izvaja. Praviloma je uporaba službenih vozil predpisana v notranjem aktu organizacije (npr. pravilnik o uporabi službenih vozil). Pooblaščenec je mnenja, da mora biti uporaba kakršnekoli tehnologije za sledenje vozilom, med katere sodi tudi tehnologija GPS, natančno opredeljena v tovrstnem aktu, s katerim morajo biti seznanjeni vsi oziroma vsaj tisti delavci, ki imajo pravico do uporabe službenih vozil. Pooblaščenec meni, da mora delodajalec ob namestitvi naprav za sledenje upoštevati načela varstva osebnih podatkov in pravice do zasebnosti in mora delavce jasno seznaniti z načinom uporabe tovrstne tehnologije, njenim delovanjem, namenom namestitve ter s primeri, v katerih se bodo podatki uporabljali. Pri tem je potrebno dodati, da se podatki lahko uporabljajo le za vnaprej jasno določene namene oziroma v primerih, ki so vnaprej določeni. Pri uporabi GPS tehnologije na način, kot ga opisujete v vašem dopisu, obstaja možnost, da pri delodajalcu nastaja tudi evidenca osebnih podatkov, ki je varovana z ZVOP-1 in zato sodi v pristojnost Pooblaščenca. Zato Pooblaščenec v nadaljevanju podrobno pojasnjuje, kdaj in pod katerimi pogoji sme delodajalec vzpostaviti tovrstne evidence in za kakšen namen jih lahko uporablja. ZVOP-1 je z vidika varstva osebnih podatkov krovni zakon, ki opredeljuje načine in obseg varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji ter s tem omogoča uresničevanje ustavne pravice varstva osebnih podatkov. Ta v
- členu določa splošno opredelitev dopustnosti obdelave osebnih podatkov, in sicer je obdelava osebnih podatkov mogoča le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Za posamezna področja so zato z vidika opredeljevanja konkretnih zakonskih podlag pomembni tudi področni zakoni, ki opredeljujejo namene in obseg osebnih podatkov, ki se zbirajo za posamezne namene. Prav tako lahko zakonska ureditev določenega področja, zaradi njegove specifičnosti, ne dopusti avtonomije strank in dopušča le takšno obdelavo osebnih podatkov, kot jo določa zakon. Slednje pa velja ravno za področje delovnega prava, na katerega se nanaša vaše vprašanje. Področje obdelave osebnih podatkov je namreč na delovnopravnem področju omejeno in urejeno z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06; v nadaljevanju ZEPDSV) in Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 79/06; v nadaljevanju ZDR). Medtem ko slednji v prvem odstavku
- člena na splošno določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, pa ZEPDSV izrecno določa vrste in vsebino evidenc na področju dela in socialne varnosti, način zbiranja podatkov, način vodenja in povezovanja evidenc, način posredovanja podatkov za potrebe državnih organov, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter ostalih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje zakonsko določenih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ali posameznicah ter za namene izvajanja statističnih, socialno ekonomskih in drugih raziskovanj, ki imajo zakonsko podlago. Tako so evidence, ki jih morajo delodajalci voditi v skladu ZEPDSV, izrecno določene v
- členu tega zakona,
- člen pa določa še njihovo vsebino. Med evidencami, ki jih določa ZEPDSV, ni predvidene evidence, ki bi nastala na podlagi uporabe GPS tehnologije, zato je v konkretnem primeru potrebno uporabiti prvi odstavek
- člena ZDR, ki dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez dodatne podlage v zakonu. Na podlagi navedene določbe lahko delodajalec od delavca poleg osebnih podatkov, ki so določeni z zakonom, zahteva tudi druge osebne podatke, vendar le pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. To pomeni, da mora delodajalec natančno izkazati, za kaj takšne osebne podatke potrebuje. Če delodajalec ne izkaže, da so osebni podatki potrebni zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, jih od delavca ne sme zahtevati ali pridobivati od drugih. Kdaj je uvedba GPS tehnologije nujno potrebna, se presoja od primera do primera in vključuje več vidikov. Predvsem je potrebno presoditi sam namen, ki ga zasleduje delodajalec, ki želi uvesti takšno tehnologijo. Namen mora biti resen in utemeljen ter podprt z dovolj dokazi. Ne zadostuje zgolj pavšalno navajanje, zakaj je uvedba GPS tehnologije nujno potrebna. Nadalje mora delodajalec ugotoviti tudi, ali bi isti namen lahko zadovoljivo dosegel z uvedbo ukrepov, ki manj posegajo v zasebnost, svobodo gibanja in dostojanstvo delavcev, pri čemer Pooblaščenec dvomi, da lahko gre za pogoste oz. številne primere. Pri uvedbi GPS tehnologije mora biti delodajalec pozoren tudi na tehnične vidike takšnih ukrepov, in sicer mora skladno z določbami ZVOP-1 urediti vprašanja: kdo ima dostop do teh podatkov, ali so ti podatki ustrezno varovani, v kakšni obliki se shranjujejo itn. Pri uvedbi takšne tehnologije je namreč potrebno upoštevati vse vidike, ki jih prinaša uvedba GPS tehnologije. Pooblaščenec ocenjuje, da ta tehnologija ni primerna za vrste nadzora nad zaposlenimi, na primer za evidentiranje delovnega časa. Upravljavec osebnih podatkov, ki bi želel uvesti GPS tehnologijo za evidenco delovnega časa, bi moral dokazati, da so nameni, ki jih zasleduje, takšni, da so takšni ukrepi nujno potrebni in da tega namena ni mogoče doseči na drug način, ki je s stališča zasebnosti, svobode gibanja in dostojanstva zaposlenih manj škodljiv oziroma vsiljiv. Upravljavci ne bi smeli uporabiti tovrstne tehnologije zgolj zato, ker je takšen način bodisi najbolj enostaven ali pa želijo na takšen način preprečiti zlorabe uporabe službenih vozil. Zlasti bi bili potrebni dokazi, da se na primer zloraba uporabe službenih vozil dogaja v takšnem obsegu, da to predstavlja za organizacijo velik problem in da tega problema ne morejo rešiti na drug način, ki ne vključuje GPS tehnologije. Zgolj navajanje razlogov za uvedbo te tehnologije, brez ustrezne utemeljitve, podprte z dokazi, po mnenju Pooblaščenca ne zadostuje. To pomeni, da mora delodajalec natančno obrazložiti oziroma izkazati, zakaj osebne podatke, ki so uvrščeni v evidenco, ki nastane pri uporabi GPS sledilnih naprav, potrebuje. Če delodajalec ne izkaže, da takšne osebne podatke potrebuje zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, GPS sledilne naprave ne sme uporabljati na način, pri katerem nastane evidenca, na podlagi katere se lahko ugotovi položaj določenega posameznika v določenem trenutku. Pri tem pa Pooblaščenec ponovno izpostavlja obveznost delodajalca, da v primeru, če izkaže, da na takšen način pridobljene osebne podatke potrebuje zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, delavca vnaprej opozori, kdaj in v kakšnih primerih delodajalec lahko takšen nadzor izvaja, poleg tega pa to tudi vnaprej natančneje predpiše v ustreznem notranjem aktu organizacije, v katerem določi način uporabe tovrstne tehnologije, njeno delovanje, namen namestitve ter primere, v katerih se bodo pridobljeni podatki uporabljali. 3 Kdo je pristojen za odgovor na vaše vprašanje? Glede na to, da se vaše vprašanje nanaša na širši vidik razmerij med delavcem in delodajalcem, ki so urejena v delovnopravni zakonodaji, Pooblaščenec meni, da bi bilo primerno, če bi vaše vprašanje naslovili na Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ki na podlagi
- člena Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94 s spremembami in dopolnitvami) daje delodajalcem in delavcem strokovno pomoč v zvezi z uresničevanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026