Nagrobni spomenik - IPRS

Nagrobni spomenik + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.01.2008 Številka: 0712-1075/2007/2 Kategorije:Definicija OP --> Kategorije: Definicija OP Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 12.12.2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem nas sprašujete: Kakšne pravne možnosti ima zakonec umrle osebe, ki je pokopana v samostojnem grobu, da doseže izbris osebnega imena, datuma rojstva in datuma smrti pokojnika, ki so vpisani s strani pokojnikovih staršev na spomeniku družinskega groba? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec pojasnjuje, da v konkretnem primeru ni pristojen za dajanje pravnih mnenj, saj vpis imena in priimka ter datuma rojstva in smrti pokojne osebe na spominsko ploščo ne pomeni obdelave osebnih podatkov v smislu ZVOP-
6. O b r a z l o ž i t e v: V skladu z
7. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Konkretizacijo omenjene ustavne pravice predstavlja ZVOP-1, ki v
8. členu določa, da se s tem zakonom določajo pravice, obveznosti, načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Obdelava osebnih podatkov po tretji točki
9. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave), torej tudi posredovanje osebnih podatkov za objavo časopisu in njihovo objavo. Glede na navedeno Pooblaščenec meni, da vpis imena in priimka ter datuma rojstva in smrti umrle osebe na spomenik družinskega groba ne pomeni obdelave osebnih podatkov v smislu ZVOP-1, ker ne gre za črpanje iz zbirke osebnih podatkov oziroma vpisani osebni podatki niso namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov. Na podlagi zgornjih navedb in informacij, ki ste nam jih poslali, Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni pristojen za razlago predpisov ali dajanje pravnih mnenj, saj očitno ne gre za materijo s področja obdelave osebnih podatkov. Pooblaščenec pa pri tem dodatno pojasnjuje, da lahko posameznik, ki je prepričan, da se s takšnim vpisom podatkov na spominsko ploščo posega v njegove osebnostne pravice (npr. pravico do pietete), skladno z določbami
10. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. Osebnostne pravice so s posameznikovo osebnostjo neločljivo povezane in zato praviloma prenehajo po smrti posameznika. Pri varstvu po smrti tako po večinskem stališču (glej npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, št. II Ips 428/96) ne gre za varstvo osebnostnih pravic pokojnika, temveč za pravico do varstva posameznikovega spoštovanja do umrlega – pietete, ki sodi v okvir pravice do duševne integritete. Posameznik, ki meni, da je z določenim ravnanjem prišlo do posega v njegove osebnostne pravice (pravico do pietete), tako lahko od sodišča zahteva izbris osebnih podatkov s spominske plošče. Pooblaščenec omenjeno možnost le navaja in ni pristojen za njeno tolmačenje, pravno svetovanje ali ugotavljanje, ali je v opisanem primeru dejansko prišlo do kršitve osebnostnih pravic. Ob tem Pooblaščenec še dodaja, da mora posameznik, ki uveljavlja sodno varstvo za domnevano kršitev osebnostnih pravic, to tudi dokazati. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026