Namestitev domofona + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.11.2022 Številka: 07121-1/2022/1280 Kategorije: --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje. Navajate, da bi radi namestili zvonec, ki bi hkrati imel kamero, preko katere bi imeli vpogled, kdo stoji pred vhodom. Žal to ni mogoče brez tega, da bi kamera posnela ulico, ki je javna površina, ter sosednjo hišo za to ulico. Za vas ni pomembno, da bi ta kamera snemala, hranila posnetke ali jih pošiljala na pametni telefon itd. Na trgu težko najdete tako kamero, saj imajo vse funkcijo snemanja ob vstavitvi kartice. Sprašujete, ali je dovoljena postavitev kamere z ekranom na notranji strani, in je ne povežete z nobeno drugo napravo in ne vključite funkcije snemanja? *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Domofon načeloma ne sodi v sisteme, ki se štejejo za videonadzor, zato uporabe video domofona ZVOP-1 ne ureja. Domofon ima povsem drugo funkcijo (funkcijo prepoznave obiskovalca, ki želi vstopiti), in ne funkcije ohranjanja posnetkov videonadzornega sistema za npr. potrebe varovanja ljudi in premoženja, ki bi jih pooblaščene osebe ob kakšnem škodnem dogodku lahko pregledale in uporabile kot dokaz. V kolikor pa se vaše vprašanje dejansko nanaša na izvajanje videonadzora v obliki shranjevanja videoposnetkov, oz. prenos žive slike brez snemanja (t.i. »podaljšano oko«), pa pojasnjujemo, da mora za tak videonadzor obstajati ustrezna pravna podlaga skladno z ZVOP-1 oz. Splošno uredbo. O b r a z l o ž i t e v: Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru mnenja lahko podamo samo splošna pojasnila in zgolj v okviru okoliščin, ki ste nam jih posredovali. Pojasnjujemo, da glede videonadzora še vedno veljajo določila ZVOP-1, ne glede na sprejetje Splošne uredbe. ZVOP-1 eksplicitno ureja poleg splošnih določb (
- člen) le videonadzor dostopov v uradne službene oziroma poslovne prostore (
- člen), videonadzor v večstanovanjskih stavbah (
- člen) ter videonadzor delovnih prostorov (
- člen). Za vse druge oblike videonadzora mora imeti upravljavec osebnih podatkov primerno pravno podlago skladno s prvim odstavkom
- člena Splošne uredbe. Domofon načeloma ne sodi v sisteme, ki se štejejo za videonadzor, zato uporabe domofona ZVOP-1 ne ureja. Domofon ima povsem drugo funkcijo (funkcijo prepoznave obiskovalca, ki želi vstopiti), in ne funkcije ohranjanja posnetkov videonadzornega sistema za npr. potrebe varovanja ljudi in premoženja, ki bi jih pooblaščene osebe ob kakšnem škodnem dogodku lahko pregledale in uporabile kot dokaz. V primeru, da je na napravi omogočeno tudi snemanje, gre dejansko za izvajanje videonadzora v obliki shranjevanja videoposnetkov, oz. prenos žive slike brez snemanja (t.i. »podaljšano oko«), za katera mora obstajati ustrezna pravna podlaga skladno s Splošno uredbo oz. ZVOP-
- V kolikor gre v vašem primeru za vhod v večstanovanjsko stavbo, morate upoštevati določbo
- člena ZVOP-
- Za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi je potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev, videonadzor pa se lahko uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Izrecno pa je prepovedano omogočiti ali izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke. Zakonodajalec je torej v večstanovanjskih stavbah prepovedal priklapljanje videonadzornih kamer na navedene sisteme. Nadalje pojasnjujemo, da gre pri snemanju zgolj svoje posesti za obdelavo osebnih podatkov za osebno uporabo, družinsko življenje, oz. druge domače potrebe in v tem primeru pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-1 ne pridejo v poštev. Nikakor pa tak videonadzor ne sme biti usmerjen na javne površine oziroma nepremičnine, ki so v lasti drugih oseb. V tem primeru bi potrebovali pravno podlago, ki jih določa
- člen Splošne uredbe; glede javnih površin bi morali izkazati npr. zakonit interes ter pridobiti soglasje lastnika hiše, ki bi jo posneli. Videonadzor javnih površin praviloma ni dopusten, razen če bi za obstajale posebej utemeljene okoliščine - če bi bil tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja in ob spoštovanju načela sorazmernosti, vendar lahko IP primer konkretno presoja le v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. Več o snemanju javnih površin lahko preberete v že izdanem mnenju IP št. 07121-1/2020/1214, z dne
- Opozarjamo tudi, da so posameznikom na voljo tudi druge oblike pravnega varstva in bi lahko snemanje sosednje nepremičnine brez soglasja njenega lastnika privedlo tudi do posega v osebnostne pravice posameznika, ki se lahko uveljavljajo na civilnem sodišču, pod določenimi pogoji bi lahko šlo celo za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po
- členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21 in 105/22 – ZZNŠPP, KZ-1). Če opcije snemanja na video domofonu niste vklopili, gre za podobno situacijo kot pri izklopljenih videokamerah, ki so sicer delujoče, pri čemer je stališče IP, da je tudi v tovrstnih primerih treba spoštovati vsa pravila glede izvajanja videonadzora. Z iskalnikom mnenj na spletni strani www.ip-rs.si/vop pa lahko poiščete tudi druga mnenja na temo videonadzora (z vpisom ključnih besed oziroma izborom vsebinskega področja, npr. »video in avdio nadzor«). Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora pa je dostopnih tudi na povezavi: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/. V upanju, da vam bodo naši napotki v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026