Namestitev nadzorne kamere nad vhodom v stanovanje + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.11.2022 Številka: 07121-1/2022/1274 Kategorije: --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste nad vhodom v svoje stanovanje v večstanovanjski stavbi namestili nadzorno kamero z namenom, da zavarujete svojo osebno lastnino. Kamera je nameščena tako, da ne posega v skupno lastnino etažnih lastnikov. Upoštevajoč dogodke iz zadnjih šestih let, kot so odmetavanje smeti pred vhodom in nastanek materialne škode na vratih, in glede na to, da ste veliko časa odsotni, ste nad vhodom v stanovanje namestili kamero. Pojasnjujete, da videonadzor izvajate izključno nad vhodom v stanovanje (okvirji vrat in predpražnik), obdelava podatkov pa je namenjena izključno za osebno uporabo. Videonadzor izvajate tako, da ne posegate v zasebnost in obdelavo osebnih podatkov drugih etažnih lastnikov ali drugih stanovalcev in obiskovalcev. Prosite nas za naše mnenje in napotke, v kolikor bi s svojim ravnanjem kršili določbe ZVOP-1 in Splošne uredbe. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Splošna uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Izvajalec videonadzora lahko v tem primeru videoposnetke uporabi v postopkih za zaščito svojih pravic, ni pa dopustno posredovanje posnetkov tretjim osebam, javno prikazovanje oz. objavljanje posnetkov (npr. na družbenih omrežjih). Kadar posameznik snema površine oz. prostor, ki ni v lasti posameznika, ki izvaja videonadzor, lahko IP uvede postopek zgolj v primeru, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti. Prizadeti posameznik pa lahko zaradi posega v pravico do zasebnosti svoje pravice uveljavlja pred pristojnim sodiščem. O b r a z l o ž i t e v: Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila. V primeru, ko lastnik izvaja videonadzor izključno nad vhodom v svoje stanovanje se načeloma šteje, da gre za obdelavo, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti skladno z drugim odstavkom
- člena Splošne uredbe in se v tem primeru Splošna uredba in ZVOP-1 ne uporabljata. Tako izvajalcu videonadzora ni treba izpolniti obveznosti skladno z ZVOP-1 oz. Splošno uredbo, kot je npr. objava obvestila o izvajanju videonadzora. Videonadzor, ki ga posameznik izvaja iz svojega zasebnega objekta oz. iz svoje zasebne lastnine se tako praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno oz. domačo dejavnost, razen v primeru, ko se z njim snemajo tudi javne površine ali prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja. Opozarjamo, da bi IP v tem primeru lahko uvedel inšpekcijski postopek le tedaj, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, dokaz bi bil npr. posnetek zaslonske slike kamere. Tudi, če konkretni primer ne bi predstavljal kršitve s področja varstva osebnih podatkov, pa bi lahko prizadeti posameznik svoje pravice uveljavljal pred sodiščem. V tem primeru bi šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz
- člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s
- členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi
- člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz
- člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21 in 105/22 – ZZNŠPP, KZ-1) pa lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, ki se poda na pristojni policijski postaji. Predlagamo vam, da na podlagi navedenega presodite, ali gre v vašem primeru za zasebno rabo. Opozarjamo pa, da je videoposnetek lastniku dovoljeno uporabiti v postopkih za zaščito svojih pravic (npr. posredovanje policijski postaji zaradi nastanka škode na svojem objektu, uporaba posnetega gradiva v odškodninskem postopku, ipd.), ni pa dopustno (brez primerne pravne podlage, npr. soglasja posameznikov) posredovanje posnetkov tretjim osebam, javno prikazovanje oz. objavljanje posnetkov (npr. na družbenih omrežjih). Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora je dosegljivih tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ oziroma si lahko poiščete odgovore v že izdanih mnenjih IP s pomočjo iskalnika na www.ip-rs.si/vop. V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026