Namestitev nedelujoče kamere in napotitev na mnenje Informacijskega pooblaščenca - IPRS

Namestitev nedelujoče kamere in napotitev na mnenje Informacijskega pooblaščenca + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.11.2021 Številka: 07121-1/2021/2372 Kategorije: --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne
4. 2021 prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ima sosed vašega klienta na svojem objektu nameščeno kamero, ki je usmerjena proti javni cesti in za katero trdi, da snema. Navedena kamera vašega klienta, ki vsakodnevno uporablja javno cesto, zelo moti, vendar pa je sosed kljub vašemu pozivu ne namerava odstraniti. Zanima vas, ali je kamera, ki po navedbi imetnika ne dela, lahko usmerjena proti javni cesti, saj je to po vašem mnenju nedopustno ravnanje, zlasti ker je nemogoče preverjati, ali kamera res ne deluje. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam skladno z
5. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
6. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba),
7. točko prvega odstavka
8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
9. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) pojasnjujemo, da je IP v zvezi s slepimi oziroma lažnimi kamerami že izdal neobvezna mnenja, in sicer mnenje št. 07121-1/2020/1189 z dne
11. 2020 ter mnenje št. 07121-1/2021/2080 z dne
14. Zgoraj navedeni mnenji sta objavljeni na spletnih straneh IP, na naslovu: https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a57a387d3 in https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/namestitev-la%C5%BEnih-kamer-
15. Kot je IP zapisal v zgoraj navedenih mnenjih, namestitev lažnih ali nedelujočih kamer ne predstavlja kršitve določb Splošne uredbe in ZVOP-
16. ZVOP-1 in Splošna uredba namreč urejata obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi. Ob namestitvi slepih, lažnih ali nedelujočih kamer, ko do snemanja ne pride, zbirka osebnih podatkov ne nastaja, prav tako pa se tudi ne izvaja avtomatizirana obdelava osebnih podatkov. Takšne postavitve tako ni mogoče šteti kot videonadzor oziroma obdelavo osebnih podatkov v smislu ZVOP-1 in Splošne uredbe, kar posledično pomeni, da IP v zvezi z namestitvijo lažnih ali nedelujočih kamer ni pristojen organ. Glede na to, da se skladno z drugim odstavkom
17. člena Splošne uredbe, Splošna uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, se videonadzor, ki ga posameznik izvaja iz svojega zasebnega objekta oz. iz svoje zasebne lastnine, praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno oz. domačo dejavnost, razen v primeru, ko se z njim snemajo tudi javne površine ali prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja. Do kršitve določb ZVOP-1 in Splošne uredbe in s tem povezane pristojnosti IP bi torej lahko v praksi prišlo šele v primeru, v kolikor bi posameznik iz svojega zasebnega objekta dejansko snemal javne površine ali prostor, ki ni v njegovi lasti. IP v takšnih primerih postopek inšpekcijskega nadzora uvede šele v primeru, ko obstajajo zadosti trdni dokazi, da kamere dejansko snemajo, kar pa sama namestitev kamer še ne izkazuje, saj se je v praksi IP že večkrat izkazalo, da imajo posamezniki nameščene slepe ali nedelujoče kamere. K zgoraj navedenemu še dodajamo, da lahko postavitev kamer in izvajanje snemanja pomeni tudi poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz
18. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva. Posameznik lahko tako npr. v primeru, ko se z videonadzorom oziroma snemanjem posega v njegove osebnostne pravice, v skladu s
19. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07–UPB, s sprem.; OZ) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje snemanja, prav tako pa lahko na podlagi
20. člena OZ zahteva tudi odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. V primerih občutnega posega v zasebnost je posamezniku na razpolago tudi kazensko pravno sodno varstvo, saj lahko izvajanje videonadzora v okoliščinah iz
21. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12-UPB2, s sprem; KZ-1) pomeni tudi kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja. IP na koncu še poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnejših stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov ter da lahko v okviru nezavezujočega mnenja podaja zgolj splošna pojasnila in priporočila. Lep pozdrav, Pripravil: Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026