Namestitev varnostnih kamer nad urbanimi vrtovi - IPRS

Namestitev varnostnih kamer nad urbanimi vrtovi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 30.08.2022 Številka: 07121-1/2022/936 Kategorije: --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z izvajanjem videonadzora. Navajate, da so se v občini uredili urbani vrtovi. Lastnik zemljišča je občina, upravljalec urbanih vrtov pa vaše komunalno podjetje. Urbani vrtovi so ograjeni, najemniki imajo ključe. Ker se je v zadnjem času pojavilo vedno več vandalizma in kraje pridelkov najemnikov, vas zanima, ali lahko na urbanih vrtovih namestite kamere. Prav tako vas zanima, kdo je dolžan namestiti kamere, občina kot lastnik nepremičnine, ali vi kot upravljalec. Imate sklenjeno medsebojno pogodbo, ki pa tega področja ne ureja. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP poudarja, da je odločitev o tem, kdo sploh lahko izvaja videonadzor na površini v lasti občine, v upravljanju komunalnega podjetja in v najemu oz. uporabi posameznikov odvisna od konkretnih pogodbenih razmerij. IP zato v mnenju tega ne more komentirati. Nadalje pa mora biti za uvedbo nadzora podana ustrezna pravna podlaga bodisi po točki (

1. f)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (če izvaja videonadzor subjekt zasebnega sektorja) bodisi po 4. odstavku 9. člena ZVOP-1 (če bi videonadzor izvajala občina), saj izrecne zakonske podlage za izvajanje videonadzora po vedenju IP ne predvideva noben zakon. Upravljavec mora v obeh primerih pri presoji obvezno upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov in druge načine zagotovitve varnosti premoženja, ki manj posegajo v zasebnost posameznikov. Glede na to da gre verjetno pri opisanem videonadzoru tudi za nadzor javnih površin, IP priporoča tudi predhodno izvedbo ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov. Taka ocena je v primeru, da gre za videonadzor javnih površin obvezna. IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Navedeno pomeni, da IP v okviru nezavezujočega mnenja ne more komentirati utemeljenosti oz. zakonitosti videonadzora ki ga opisujete, oz. se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se videonadzor izvajal. Podamo vam lahko zgolj splošne usmeritve in priporočila. Pojasnjujemo, da glede videonadzora še vedno veljajo določila ZVOP-1, ne glede na sprejetje Splošne uredbe. ZVOP-1 eksplicitno ureja poleg splošnih določb (74. člen) le videonadzor dostopov v uradne službene oziroma poslovne prostore (75. člen), videonadzor v večstanovanjskih stavbah (76. člen) ter videonadzor delovnih prostorov (77. člen). V vseh ostalih primerih mora za obdelavo osebnih podatkov obstajati ena od pravnih podlag, ki jih določa prvi odstavek 6. člena Splošne uredbe: (
2. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
3. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
4. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
5. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
6. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
7. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Ob tem opozarjamo, da se točka (
8. f)ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. Poudarjamo, da IP ni pristojen presojati o tem, kdo bi v konkretnem primeru lahko izvajal videonadzor, prav tako pa izvajanje videonadzora ne predstavlja obveznosti, ki bi bila določena v zakonu. Vsak upravljavec glede na dejanske okoliščine presodi sam, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo videonadzora in ali je videonadzor ustrezen ukrep za varovanje njegovih legitimnih interesov. Pojasnjujemo, da predstavlja skladno s 7. točko 4. člena Splošne uredbe »upravljavec« fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki samo ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave (torej razlog za obdelavo in način obdelave). Predlagamo vam, da glede na dejanske okoliščine presodite, ali bi bil v primeru izvajanja videonadzora upravljavec občina ali komunalno podjetje. Če namene in načine obdelave osebnih podatkov določate skupaj z občino, bi lahko šlo tudi za skupna upravljavca po 26. členu Splošne uredbe. Več o upravljavcih, skupnih upravljavcih ter pogodbeni obdelavi lahko preberete v Smernicah 07/2020 o pojmih upravljavec in obdelovalec iz Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki so dostopne na: https://edpb.europa.eu/system/files/2022-02/eppb_guidelines_202007_controllerprocessor_final_sl.pdf, ali pa v mnenjih IP, ki jih lahko poiščete s pomočjo iskalnika na www.ip-rs.si/vop. Videonadzor nad urbanimi vrtovi bi vaše podjetje lahko eventualno uvedlo na podlagi zgoraj citirane določbe (
9. f)točke prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Izvajalec videonadzora bi tako moral izkazati zakonite interese (npr. varovanje ljudi in premoženja), zaradi katerih je potrebno izvajati videonadzor, poleg tega pa bo moral znati obrazložiti, zakaj nad temi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne svoboščine posameznikov, nad katerimi se izvaja videonadzor. Izvajanje takšnega videonadzora je lahko dopustno v primeru, če so kamere postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če se z videonadzorom nesorazmerno ne posega v posameznikovo pravico do zasebnosti. Tako opozarjamo, da mora upravljavec obvezno upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Presoditi je torej treba, ali interes komunalnega podjetja prevlada nad interesi posameznikov, ki se gibljejo na področju urbanih vrtov. Po mnenju IP bi stalen nadzor vrtičkarjev, ki obdelujejo svojo površino, verjetno predstavljal prekomeren poseg v zasebnosti ljudi in bi ukrep predstavljal nesorazmerno obdelavo osebnih podatkov. Predlagamo, da pri presoji upoštevate tudi druge načine zagotovitve varnosti premoženja, ki manj posegajo v zasebnost posameznikov. Pri tem pa je treba razjasniti tudi, katera dobrina se varuje z videonadzorom – kraja pridelkov verjetno ne predstavlja interes upravljavca videonadzora, temveč posameznih vrtičkarjev. Prav tako mora biti videonadzor usmerjen na točno določen in omejen prostor. V kolikor bi se kamere namestile npr. tako, da oseba na posnetkih ni določljiva, v tem primeru ne bi šlo za videonadzor skladno z ZVOP-1. Pojasnjujemo tudi, da bi lahko izvajalec videonadzora posnetke pregledoval zgolj v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja ali ogrožanja ljudi oziroma ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku. Kot že rečeno, lahko IP izpolnjevanje navedenih pogojev za posamezen konkreten primer presoja le v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. Izvajalec videonadzora pa mora ob zakonitem izvajanju videonadzora upoštevati tudi druge določbe Splošne uredbe, npr. namestitev obvestila o videonadzoru, informiranje posameznikov (prvi in drugi odstavek 13. člena Splošne uredbe), zavarovanje osebnih podatkov (24., 25. in 32. člen Splošne uredbe ter peti odstavek 74. člena ZVOP-1), pogodbena obdelava osebnih podatkov (28. člen Splošne uredbe), vodenje evidenc dejavnosti obdelave (30. člen Splošne uredbe), itd. Vsekakor mora upravljavec, skladno s 13. členom Splošne uredbe posamezniku še preden pridobi njegove podatke (torej še preden se začne nad njim izvajati videonadzor) podati informacije, kot so npr. kdo obdeluje osebne podatke, zakaj jih obdeluje, komu osebne podatke posreduje, koliko časa se bodo osebni podatki hranili, itd. Več o tem si lahko preberete na povezavi: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/klju%C4%8Dna-podro%C4%8Dja-uredbe/obve%C5%A1%C4%8Danje-posameznikov-o-obdelavi-osebnih-podatkov. V zvezi z videonadzorom javnih površin opozarjamo tudi na opravo predhodne ocene učinka predvidenih dejanj obdelave na varstvo osebnih podatkov, skladno s 35. členom Splošne uredbe. Več o oceni učinka si lahko preberete v smernicah IP »Ocene učinkov na varstvo podatkov«, ki so dosegljive na spletni strani: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Smernice_o_ocenah_ucinka__DPIA__julij2018.pdf. Poudarjamo pa, da je skladno s »Seznamom vrst dejanj obdelave za katere velja zahteva po oceni učinka« (priloga 3 k navedenim smernicam), glede videonadzora javnih površin oprava ocene učinka obvezna. Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora si lahko preberete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ oziroma si poiščete odgovore v že izdanih mnenjih IP s pomočjo iskalnika na www.ip-rs.si/vop. V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
10. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026