← Slovenija

Navedba št. stanovanja, naslova in registrske št. na dovolilnici za parkiranje - IPRS

Navedba št. stanovanja, naslova in registrske št. na dovolilnici za parkiranje + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.11.2011 Številka: 0712-1/2011/3021 Kategorije:Razno --> Kategorije: Razno Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
  2. 2011 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem ste zapisali, da je Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) z zapornicami zaprla parkirišče v soseski BS3, stanovalcem soseske pa omogočila uporabo parkirnih mest na način, da je stanovalcem, proti plačilu izdala kartice za odpiranje zapornic. Pravica do parkiranja je vezana na lastništvo stanovanja v soseski BS
  3. Navedli ste, da je MOL uporabnikom parkirnih mest posredovala dovolilnice z navodilom, da mora biti dovolilnica na vidnem mestu za vetrobranskim steklom, ko je vozilo parkirano na parkirišču. Na dovolilnici je kot evidenčna številka naveden naslov lastnika stanovanja (skrajšano ime ulice, hišna številka in številka stanovanja). Zapisali ste, da imajo na ta način nepooblaščene osebe možnost povezati osebno vozilo s stanovanjem in lastnikom stanovanja ter avtomobila. Prosite nas za mnenje, če je opisana obdelava osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  4. tč.
  5. odst.
  6. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec meni, da je posameznik na podlagi registrske številke, naslova prebivališča in številke stanovanja, kot lastnik stanovanja (lahko tudi avtomobila) določljiv. Z navedbo vseh naštetih podatkov na dovolilnici lahko vsak mimoidoči ugotovi kateremu stanovalcu oz. stanovanju pripada določen avtomobil, stanovalčeve osnovne osebne podatke pa pridobi z vpogledom v javne evidence. Pooblaščenec kljub dejstvu, da so stanovalci MOL podali privolitev za obdelavo osebnih podatkov za namen rabe parkirišča meni, da je povezava registrske številke z naslovom in številko stanovanja, za namen ugotavljanja upravičenosti do parkiranja na določenem področju pretirana, torej v nasprotju z načelom sorazmernosti. Za namen izvajanja nadzora po prepričanju Pooblaščenca namreč ni potrebno, da so na dovolilnici vidni vsi navedeni podatki. Pooblaščenec meni, da bi bil na dovolilnici dovolj zgolj podatek o registrski številki, ki pa se mora ujemati z registrsko številko parkiranega avtomobila. Tudi s takšnim naborom podatkov bi po prepričanju Pooblaščenca mestni redarji lahko preverjali spoštovanje pravila o neprenosljivosti posamezne dovolilnice. Kateremu stanovanju pripada določena registrska številka pa lahko ugotovijo redarji, ki mirujoči promet nadzirajo z vpogledom v evidenco izdanih dovolilnic (ki vsebuje tudi osnovne podatke stanovalcev, upravičenih do parkirišča). O b r a z l o ž i t e v: Osebni podatek je v skladu s
  8. točko
  9. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je na podlagi
  10. točke
  11. člena ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa
  12. točka
  13. člena ZVOP-1, ki kot zbirko osebnih podatkov opredeljuje vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju je z ZVOP-1 urejena v
  14. členu. Ta v
  15. odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Nadalje se lahko, kot določa tretji odstavek
  16. člena ZVOP-1, v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. V izjemnih primerih pa za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju velja četrti odstavek
  17. člena, ki določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Svojemu elektronskemu sporočilu ste priložili tudi dovolilnico za parkiranje, na kateri je navedena registrska številka avtomobila, čas veljavnosti ter evidenčna številka, ki predstavlja naslov imetnika dovolilnice ter številko stanovanja. Poleg tega pa iz navodila za uporabo dovolilnice izhaja, da se dovolilnica uporablja v času, ko je vozilo parkirano na parkirišču, za katerega je potrebna dovolilnica. V navodilu pa je navedeno tudi, da dovolilnica ni prenosljiva. Pooblaščenec ugotavlja, da je izdaja dovolilnice s strani MOL pogojena z bivališčem na območju za katerega je bila dovolilnica izdana oz. na katerem se dovolilnica uporablja. Dovolilnica se tako nanaša na posamezno stanovanje in ne na stanovalca oz. lastnika stanovanja. Pogoj za pridobitev dovolilnice je bilo po mnenju Pooblaščenca bivališče v naselju BS
  18. MOL je tako v konkretnem primeru zbirala osebne podatke stanovalcev na podlagi tretjega odstavka
  19. člena ZVOP-
  20. Če se posameznik ne bi strinjal s predlagano obdelavo osebnih podatkov in če bi menil, da bi takšno pogodbeno razmerje pomenilo prehud poseg v njegovo pravico do zasebnosti, potem pogodbe z MOL ne bi sklenil oziroma dovolilnice za parkirišče ne bi prevzel. Na tem mestu pa naj poudarimo, da je upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru MOL) dolžan pri obdelavi osebnih podatkov spoštovati tudi načelo sorazmernosti, urejeno v
  21. členu ZVOP-
  22. To načelo določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Pooblaščenec zaključuje, da je posameznik kot lastnik, na podlagi naslova, številke stanovanja in registrske številke avtomobila določen in določljiv. S takšno obdelavo osebnih podatkov lahko vsak mimoidoči in ne le mestni redar, ki nadzira pravilno rabo parkirišča, ugotovi, komu oz. kateremu stanovanju določen avtomobil pripada (na podlagi tega sklepa tudi o lastnostih stanovalca). Pooblaščenec kljub dejstvu, da so stanovalci MOL podali privolitev za obdelavo osebnih podatkov za namen rabe parkirišča meni, da je objava registrske številke, skupaj z naslovom in številko stanovanja preobsežna in v nasprotju z načelom sorazmernosti. Vsi podatki, vsebovani na dovolilnici po mnenju Pooblaščenca niso potrebni za izvajanje nadzora nad pravilno rabo izdanih dovolilnic. Pooblaščenec meni, da bi bil na dovolilnici dovolj zgolj podatek o registrski številki, ki se mora ujemati z registrsko številko parkiranega avtomobila. Tudi s takšnim naborom podatkov bi po prepričanju Pooblaščenca mestni redarji lahko preverjali prenosljivost oz. neprenosljivost posamezne dovolilnice. Kateremu stanovanju pripada določena registrska številka lahko vedo redarji, ki mirujoči promet nadzirajo (na ta način lahko preverjajo, ali avto res pripada stanovalcev ulic, ki jim je parkirišče namenjeno) in ne vsak mimoidoči. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.