Navedba osebnih podatkov v okoljevarstvenem dovoljenju - IPRS

Navedba osebnih podatkov v okoljevarstvenem dovoljenju + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.03.2015 Številka: 0712-1/2015/577 Kategorije:Upravni postopki --> Kategorije: Upravni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je ­­­­­­­dne 13.2.2015 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete, ali organ krši pravico do varstva osebnih podatkov, če v okoljevarstvenem dovoljenju navede ime, priimek in naslov osebe, ki je v času javne razgrnitve podala pripombe na osnutek okoljevarstvenega dovoljenja. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. tč.
4. odst.
5. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
6. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.IP uvodoma poudarja, da ni pristojen za tolmačenje določb ZUP in določb ZVO, zaradi česar je predmetno mnenje podano izključno z vidika določb ZVOP-1.Kadar se osebni podatki zbirajo za namene odločanja v upravnem postopku, se takšno zbiranje in nadaljnja uporaba oz. obdelava osebnih podatkov šteje za zakonito, če se osebni podatki zbirajo in nadalje uporabljajo v skladu s procesnim in drugim zakonom, ki določa pravila posameznega postopka oziroma kriterije za priznanje uveljavljane pravice. Izdana odločba lahko ob upoštevanju načela sorazmernosti iz
7. člena ZVOP-1 vsebuje tiste osebne podatke posameznikov, ki so po obsegu primerni, da se zagotovi tako izvršitev izdane odločbe, kot tudi pravna varnost oz. pravica strank, da lahko učinkovito uveljavljajo pravna sredstva zoper izdano odločbo, kar pomeni, da morata izrek in obrazložitev odločbe obsegati podatke, določene v
8. in
9. členu ZUP.IP meni, da se v primeru, ko se poripombodajalci v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja štejejo kot stranski udeleženci, njihova osebna imena in naslovi v okoljevarstvenem dovoljenju lahko navedejo, v nasprotnem primeru pa navedba teh podatkov ni potrebna in zadostuje, da se v obrazložitvi okoljevarstvenega dovoljenja navede zgolj povzetek njihovih pripomb ter navedejo razlogi, zaradi katerih so bile oz. niso bile upoštevane njihove pripombe.O b r a z l o ž i t e v:
10. člen ZVOP-1, ki je splošne narave, v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakona ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, v drugem odstavku pa je določeno, da mora biti namen obdelave določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. V
11. členu ZVOP-1 je nadalje določeno še, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da je njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno ločevati med osebnimi podatki, ki se zbirajo zgolj za namene vzpostavitve in vodenja raznih evidenc oz. registrov, ter med osebnimi podatki, ki se zbirajo za namene odločanja v upravnih, sodnih in drugih postopkih. Kadar se osebni podatki zbirajo zgolj za namene vzpostavitve in vodenje raznih evidenc oz. registrov, je obdelava osebnih podatkov praviloma določena v področnem zakonu, ki določa vodenje posamezne zbirke, njeno vsebino, način zbiranja osebnih podatkov, čas shranjevanja osebnih podatkov in namen uporabe zbranih osebnih podatkov. Obdelava osebnih podatkov se v takšnem primeru šteje za zakonito, če se osebni podatki zbirajo v skladu z zakonom, ki določa vzpostavitev in vodenje posamezne zbirke osebnih podatkov. Kadar vzpostavitev in vodenje posamezne zbirke osebnih podatkov v zakonu ni posebej določeno, je vzpostavitev in vodenje zbirke zakonito, če se osebni podatki zbirajo oz. obdelujejo na podlagi osebne privolitve posameznika. Ob tem je potrebno opozoriti, da se določbe tretjega in četrtega odstavka
12. člena (za javni sektor) ter določbe drugega in tretjega odstavka
13. člena ZVOP-1 (za zasebni sektor) že same po sebi štejejo kot neposredna zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov, poleg tega pa se kot neposredna zakonska podlaga za vzpostavitev in vodenje zbirk osebnih podatkov štejejo tudi določbe VI. dela ZVOP-1 (področne ureditve).Kadar se osebni podatki zbirajo za odločanje v upravnih, sodnih in drugih postopkih, se takšno zbiranje in nadaljnja uporaba oz. obdelava osebnih podatkov z vidika določb
14. in
15. člena ZVOP-1 šteje za zakonito, če se osebni podatki zbirajo in nadalje uporabljajo v skladu s procesnim in drugim zakonom, ki določa pravila posameznega postopka oziroma kriterije za priznanje uveljavljane pravice. Navedeno velja tudi za izdajanje t.i. skupnih upravnih odločb, s katerimi pristojni organ v enem upravnem postopku odloči o pravicah oz. obveznostih več oseb. Upravni organ mora zato pri obdelavi osebnih podatkov ob upoštevanju načela sorazmernosti iz
16. člena ZVOP-1 v izreku in obrazložitvi odločbe navesti tiste osebne podatke posameznikov, ki so potrebni in po obsegu primerni, da se zagotovi tako izvršitev izdane odločbe, kot tudi pravna varnost oz. pravica strank, da lahko učinkovito uveljavljajo pravna sredstva zoper izdano odločbo, kar pomeni, da morata izrek in obrazložitev odločbe obsegati podatke, določene v
17. in
18. členu ZUP, poleg tega pa morajo biti v odločbi navedena tudi osebna imena in naslovi vseh oseb, katerim se je odločbo potrebno vročiti. Glede navedbe osebnega imena in naslova oseb, ki so v času javne razgrnitve podala pripombe na osnutek okoljevarstvenega dovoljenja, IP meni, da je navedba njihovega osebnega imena in naslova v okoljevarstvenem dovoljenju dopustna pod pogojem, da se te osebe šteje kot stranske udeležence, pri čemer pa IP ni pristojen presojati, ali je pripombodajalce dejansko treba šteti kot stranske udeležence postopka. Iz zgoraj pojasnjenega sledi, da se v primeru, če se poripombodajalci v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja štejejo kot stranki udeleženci, potem se njihova osebna imena in naslovi v okoljevarstvenem dovoljenju lahko navedejo, v nasprotnem primeru pa IP meni, da navedba teh podatkov ni potrebna in zadostuje, da se v obrazložitvi okoljevarstvenega dovoljenja navede zgolj povzetek njihovih pripomb ter navedejo razlogi, zaradi katerih so bile oz. niso bile upoštevane njihove pripombe.Prijazen pozdrav,Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026