← Slovenija

Navedba podatkov o kreditu v Sporazumu o oblikovanju etažne lasntnine - IPRS

Navedba podatkov o kreditu v Sporazumu o oblikovanju etažne lasntnine + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.03.2008 Številka: 0712-196/2008/2 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše vprašanje po elektronski pošti, v katerem nas sprašujete, ali je za sklenitev Sporazuma o oblikovanju etažne lastnine (v nadaljevanju: sporazum), ki ga morate podpisati vsi etažni lastniki, poleg ostalih podatkov, potreben tudi podatek, ki se nanaša na najem kredita za plačilo vašega stanovanja in kleti (kupnino za stanovanje in klet ste plačali tudi z najemom hipotekarnega kredita pri banki), ki ste ju že vpisali v zemljiško knjigo. Večinska lastnika poslovne stavbe, kjer se nahajajo tudi vaše kleti, želita namreč vpisati svojo stavbo v zemljiško knjigo, zato morate vsi lastniki predhodno skleniti omenjeni sporazum. Menite, da je navedeni sporazum le podlaga za oblikovanje etažne lastnine in za njegovo sklenitev podatki o hipoteki niso potrebni. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1-UPB1) ter
  5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: • V kolikor upniki obstojijo, se skladno z določbami Stvarnopravnega zakonika v sporazumu o oblikovanju etažne lastnine zahteva navajanje podatkov o upnikih oziroma o številu vpisanih hipotek, prav tako podatek o tem, kateri del zgradbe v skupni etažni lastnini preide v obremenitev. • Podatki o načinu kreditiranja oziroma o pogojih kreditiranja (višina glavnice kredita, obrestna mera kredita, revalorizacija glavnice kredita, zapadlost glavnice kredita in podobno) za kredit, ki ga posameznik najame za nakup nepremičnine, pa niso v skladu z načelom sorazmernosti iz
  6. člena ZVOP-1-UPB1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. O b r a z l o ž i t e v: Splošno o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov V skladu z
  7. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Navedeno ustavno določilo oziroma iz njega izhajajoče načelo zakonitosti je opredeljeno v
  8. členu ZVOP-1 in izpeljano v
  9. členu ZVOP-1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, kamor glede na določilo
  10. točke
  11. člena ZVOP-1-UPB1 sodijo zemljiškoknjižni lastniki, ki obdelujejo osebne podatke v sporazumu o oblikovanju etažne lastnine, na podlagi katerega zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis v zemljiško knjigo, je nadalje določena v prvem odstavku
  12. člena ZVOP-1-UPB
  13. Ta določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Potrebno je opozoriti še na načelo sorazmernosti iz
  14. člena ZVOP-1-UPB1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, podana v zakonu, upoštevajoč načelo sorazmernosti iz
  15. člena ZVOP-1 V konkretnem primeru obdelavo osebnih podatkov določata Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, 87/02; v nadaljevanju: SPZ) in Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03; v nadaljevanju: ZZZK-1). Skladno z določbo
  16. člena ZZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis etažne lastnine na predlog lastnika oziroma solastnika zemljiške parcele, na kateri je zgrajen objekt. Če se etažna lastnina oblikuje z delitvijo solastnine, se vpis etažne lastnine dovoli na podlagi sporazuma solastnikov o oblikovanju etažne lastnine ali na podlagi pravnomočne sodne odločbe o oblikovanju etažne lastnine (
  17. odstavek
  18. člena ZZZK-1). Sporazum o delitvi mora po
  19. odstavku
  20. člena SPZ vsebovati imena etažnih lastnikov, zemljiškoknjižno označbo nepremičnin, natančen opis posameznega dela zgradbe v razmerju do ostalih delov, opis skupnih delov in določitev solastniških deležev na skupnih delih ter pogodbeno ureditev medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki v obsegu, določenem s prvim odstavkom
  21. člena SPZ. Če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s hipoteko ali zemljiškim dolgom, je sporazumna delitev možna samo s soglasjem upnika. Sporazum o delitvi mora določiti posamezen del zgradbe v skupni etažni lastnini, ki preide v obremenitev (
  22. odstavek
  23. člena SPZ). Pravna podlaga v smislu določbe
  24. oziroma
  25. člena ZVOP-1-UPB1, ki za navajanje vaših podatkov o hipoteki v sporazumu solastnikov o oblikovanju etažne lastnine, zahteva podlago v zakonu ali v osebni privolitvi posameznika, izhaja iz predhodno citirane zakonske določbe
  26. člena ZZK-1 v povezavi s
  27. členom SPZ, ki nalaga solastnikom, da pri sprejemu sporazuma o oblikovanju etažne lastnine navedejo vse obstoječe upnike, saj je sporazumna delitev solastnine zaradi vpisanih hipotek možna le s soglasjem upnikov. Pooblaščenec torej ugotavlja, da v kolikor upniki obstojijo, SPZ v sporazumu o oblikovanju etažne lastnine zahteva navajanje podatkov o upnikih oziroma o številu vpisanih hipotek, prav tako podatek o tem, kateri del zgradbe v skupni etažni lastnini preide v obremenitev. Navedeni podatki so torej za sklenitev sporazuma primerni in potrebni. Podatki, kot so primer višina vašega kredita in posledično seveda tudi višina vpisane hipoteke za zavarovanje denarne terjatve, podatki o roku, višini in načinu revalorizacije ter podatek o načinu usklajevanja glavnice kredita v primeru ukinitve revalorizacije, pa po mnenju Pooblaščenca niso ne ustrezni ne po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo, to je za namene sklenitve sporazuma o oblikovanju etažne lastnine. Za dosego tovrstnega namena sta poleg imena in priimka solastnika, njegovega stalnega bivališča, datuma rojstva ali enotne matične številke, podatka o etažni lastnini posameznih delov stavbe in njenih skupnih delov, podatka o solastniških deležih na skupnih prostorih, delih, objektih in podobno, potrebna in primerna podatka le še podatek o morebitnih upnikih ter podatek o delu zgradbe v etažni lastnini, na katerega preide obremenitev. Podatki o načinu kreditiranja oziroma pogojih kreditiranja posameznika pa niso v skladu z načelom sorazmernosti iz
  28. člena ZVOP-1-UPB1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. S spoštovanjem. Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.