Navzočnost paznikov pri psihiatričnem pregledu zapornika - IPRS

Navzočnost paznikov pri psihiatričnem pregledu zapornika + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.01.2007 Številka: 0712-36/2007/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 10.1.2007.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:Zanima vas, ali postopanje paznikov zavoda za prestajanje kazenskih sankcij, kjer zaporno kazen prestaja vaš mož, ni poseg v človekovo zasebnost? Navajate, da je vaš mož na prestajanju zaporne kazni, vendar ima možnost redno obiskovati izbranega psihiatra v _____. Navajate, da sta bila ob zadnjem pregledu vašega moža, v ordinaciji, kjer je opravljal pregled z zdravnikom, navzoča tudi paznika. Zanima vas, kako je mogoče, da sta lahko bila paznika na takem pregledu prisotna? Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodijo tudi vsi Zavodi za prestajanje kazenskih sankcij v Republiki Sloveniji, ZVOP-1 opredeljuje v
6. členu. Prvi odstavek tega člena določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, zakon pa lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le ob posebni privolitvi posameznika.Pooblaščenec uvodoma poudarja, da podatki o zdravstvenem stanju posameznika spadajo med t.i. občutljive osebne podatke, ki po ZVOP-1 uživajo še prav posebno, strožje varstvo. Obdelavo občutljivih osebnih podatkov ureja
7. člen ZVOP-1, po katerem se občutljivi osebni podatki lahko obdelujejo le v naslednjih primerih:
8. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
9. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
10. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
11. točke tega člena;
12. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
13. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
14. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
15. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
16. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.
17. čl. ZVOP-1, ki ureja zavarovanje občutljivih osebnih podatkov, pa v prvem odstavku določa, da morajo biti občutljivi osebni podatki pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih, razen v primeru iz
18. točke
19. člena tega zakona.Področni zakon, ki med drugim ureja tudi obdelavo osebnih podatkov obsojencev na prestajanju zaporne kazni, je Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. l. RS, št. 22/2000 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZIKS-1). Zbirke podatkov o obsojencih in varstvo osebnih podatkov ureja v členih 31 do
21. člen tega zakona tako določa, da zbirka podatkov o obsojencih obsega: - podatke o identiteti obsojenca in o njegovem osebnem stanju, - podatke o ožjih družinskih članih obsojenca, - podatke o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti oziroma, ki se izvršuje, - podatke o obsojencu, ki se zbirajo med prestajanjem kazni zapora. V okviru podatkov o identiteti obsojenca in o njegovem osebnem stanju zavod zbira tudi podatke o splošnem zdravstvenem stanju ob sprejemu v zavod in morebitni invalidnosti.ZVOP-1 kot eno temeljnih načel pri obdelavi osebnih podatkov izpostavlja načelo sorazmernosti, ki ga je potrebno v vsakem posameznem primeru uporabiti v skladu z značilnostmi primera. Uporaba načela sorazmernosti, ob upoštevanju že izpostavljenih določb
22. ter
23. člena ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da morajo biti občutljivi osebni podatki pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih, razen v primeru
24. točke
25. člena ZVOP-1, in ob upoštevanju določbe
26. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju Ustava), ki zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic, ne poda vedno enoznačnega odgovora na vprašanje, ali je paznik lahko prisoten v prostorih, kjer zaporniki opravljajo zdravniške preglede. Strogo tolmačenje določb Ustave in ZVOP-1 bi namreč lahko napeljevalo na sklep, da paznik v nobenem primeru ne sme prisostvovati zdravniškemu pregledu zapornika, pri čemer se je potrebno zavedati, da se na osebe, ki jim je odvzeta prostost, zaradi posebnega režima, ki so mu podvrženi, omenjeni
27. člen Ustave že tako ne nanaša v celoti in prav zato je potrebno pazljiveje uporabljati in omejevati vsako od pravic, ki tem osebam pripada po
28. členu Ustave. Pooblaščenec zato izpostavlja, da bi ob uporabi načela sorazmernosti neprisotnost paznikov na pregledih pri zdravnikih morala veljati vedno, razen, kadar bi pristojni organ (Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij ali uprava zapora) ob svojem delu zaznal, da je potrebno nad osebo, ki prestaja kazen zapora, zaradi določenih razlogov vršiti še prav poseben nadzor.V takem primeru, torej ob ustrezni varnostni oceni pristojnega organa, se prisotnost paznika pri samem zdravniškem pregledu obsojenca, po pregledu določb ustreznega področnega zakona Pooblaščencu ne zdi sporna. Pooblaščenec poudarja, da so v primeru, ko obstaja potreba, pazniki pri pregledu lahko prisotni, saj imajo za to izrecno zakonsko podlago. Prvi odstavek
29. člena ZIKS-1 namreč določa, da pazniki skrbijo za varnost, zavarovanje, red in disciplino v zavodu, spremljajo obsojence zunaj zavoda in nadzirajo obsojence na zunanjih deloviščih. Ob upoštevanju navedenih argumentov terjajo navzočnost paznika pri pregledu lahko že sami razlogi varnosti, pazniki pa so tudi odgovorni, da obsojenec, ki se nahaja zunaj zavoda, ne pobegne. Ob tem je nezanemarljivo dejstvo, da ima tudi zdravnik vedno pravico zahtevati, da je iz naslova njegove varnosti pri pregledu obsojenca vedno prisoten paznik, ne glede na to, ali se pregled opravlja znotraj zavoda, ali ne. V tem primeru pa seveda paznik podatkov o zdravstvenem stanju obsojenca, ki jih je izvedel na pregledu, ne sme posredovati nikomur. To mu nalaga drugi odstavek
30. člena ZZDej, ki določa, da so podatke iz prejšnjega odstavka (gre za podatke o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja, op. Pooblaščenca) dolžne varovati kot poklicno skrivnost tudi osebe, ki so jim ti podatki dosegljivi, zaradi narave njihovega dela. Prijazen pozdrav,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026