Ne-javnost odločbe o brezplačni pravni pomoči + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.08.2007 Številka: 0712-753/2007/2 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Spoštovani! Dne
- 2007 je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) preko elektronske pošte prejel vaše vprašanje v zvezi z varstvom osebnih podatkov. V navedeni elektronski pošti navajate in prosite za mnenje glede sledečega: Ali so podatki na odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči določeni osebi, varovani osebni podatki in ali lahko odločbo sodišče ter odvetnik pošiljajo v sodni spis in s tem tudi nasprotni stranki? Pooblaščenec je z vidika pristojnosti, ki jih ima po
- členu Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A), preučil vašo zadevo in vam, na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05-ZInfP, 51/07-ZUstS-A in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), posreduje neobvezno mnenje. Za boljše razumevanje spodaj navedenega je treba pojasniti pojem »osebni podatek« kot ga določa ZVOP-
- Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je v skladu z
- alinejo
- člena ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 v
- točki
- člena določa, da pomeni obdelava osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Osebni podatki se po določbah prvega odstavka
- člena ZVOP-1 lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V drugem odstavku
- člena ZVOP-1 je nadalje določeno, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor glede na določbo
- točke
- člena ZVOP-1 spadajo tudi sodišča, so podrobneje določene v
- členu ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. V navedenem primeru je to Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001 in 50/2004; v nadaljevanju ZBPP), ki v tretjem odstavku
- člena določa, da pristojni organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) z odločbo, s katero ugodi prošnji, poleg podatkov o upravičencu določi oziroma navede izrecno obliko in obseg odobrene pravne pomoči, ter natančno opredeli zadevo, za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč (npr. opis zadeve ali številko vpisnika, pod katero se vodi že začeti sodni postopek). Podatki posameznika v odločbi o dodelitvi BPP nedvomno predstavljajo osebne podatke posameznika.
- člen ZBPP določa, da se odločba, s katero pristojni organ za BPP odloči o prošnji za brezplačno pravno pomoč, vroči tudi državnemu pravobranilcu, državnemu tožilcu in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije ter pristojnemu sodišču, pred katerim teče postopek, če je ta že v teku. Pooblaščenec ugotavlja, da
- člen ZBPP izrecno določa krog oseb, ki se jim odločba o dodelitvi BPP vroči. Med temi je tudi sodišče, pred katerim teče postopek, kar pomeni, da je odločba o dodelitvi BPP del sodnega spisa, saj je iz odločbe razvidna oblika in obseg odobrene pravne pomoči ter natančno opredeljena zadeva, za katero je BPP odobrena. Za vročitev odločbe o dodelitvi BPP nasprotni stranki pa zakonska podlaga ne obstaja. Vendar pa ima nasprotna stranka na podlagi procesnih zakonov pravico pregledovati in prepisovati spise sodnega postopka, v katerem so udeležene (nadaljnja obdelava osebnih podatkov). Navedena predpisa sta: - Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, z vsemi spremembami in dopolnitvami), ki v
- členu določa, da imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene. Drugim osebam, ki imajo opravičeno korist, se lahko dovoli ta pregled in prepis posameznih spisov. Dokler postopek teče, dovoli to predsednik senata, potem ko je končan, pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma delavec na sodišču, ki ga ta določi. - Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/2007 - uradno prečiščeno besedilo), ki v
- členu določa, da se sme vsakemu, ki ima opravičen interes, dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov. Dokler postopek teče, dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim teče postopek; ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo on določi. Če so spisi pri državnem tožilcu, dovoljuje pregled in prepis državni tožilec. Pomembno je, da se sme pregled in prepis posameznih kazenskih spisov odreči, če to narekujejo posebni razlogi obrambe ali varnosti države ali če je bila javnost izključena z glavne obravnave. Pooblaščenec zaključuje, da pristojni organ, ki odloča o BPP, nima zakonske podlage, da odločbo o dodelitvi BPP vroči nasprotni stranki, ima pa zakonsko podlago v
- členu ZBPP, da odločbo vroči sodišču, pred katerim teče postopek in je odločba o dodelitvi BPP sestavni del sodnega spisa. Nasprotna stranka pa ima pravico do vpogleda in prepisa sodnega spisa, v katerem se med drugim nahaja tudi odločba o dodelitvi BPP, saj ima za to podlago v zakonu. O vpogledu in prepisu sodnega spisa tekom sodnega postopka odloča predsednik senata. Na podlagi navedenega Pooblaščenec sklepa, da se je nasprotna stranka seznanila z odločbo o dodelitvi BPP pri uveljavljanju svoje zakonske pravice do pregleda in prepisa spisa. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026