Nedovoljen videonadzor - IPRS

Nedovoljen videonadzor + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.10.2011 Številka: 0712-1/2011/2640 Kategorije:Delovna razmerja, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor, Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec je 27.9.2011 prejel vaš dopis v katerem navajate, da je zaposleni v organizaciji vašega klienta izvajal prikrito avdio in video snemanje, saj naj bi mu iz denarnice večkrat izginilo nekaj denarja. Navajate še, da je zaposleni o problemu domnevne tatvine najprej obvestil vodstvo svoje organizacije, ki mu je svetovalo, naj tatvino prijavi policiji. Tega naj zaposleni ne bi naredil, pač pa je na skrito mesto namestil avdio in video snemalno napravo, ki je snemala njegovo delovno mesto. Ker pa gre za prostor, ki naj bi bil prehoden, se je na posnetku znašla neka druga zaposlena oseba. Ta posnetek je nato zaposleni, ki je izvajal prikrito snemanje, posredoval vodstvu. Vodstvo je zaposlenemu nemudoma prepovedalo vsakršno prikrito avdio in video snemanje, razen tega pa na posnetku ni bilo razvidno kakršnokoli kaznivo dejanje. Zanima vas ali takšno snemanje predstavlja kršitev določb ZVOP-1, hkrati pa vas zanima kako v podobnih primerih ravnati v prihodnje. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke
4. odstavka
5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; ZVOP-1) ter
6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Problem prikritega snemanja bi bil z vidika določb ZVOP-1 vsekakor sporen, če bi takšno snemanje izvajal upravljavec osebnih podatkov, npr. delodajalec. Na drugi strani je delodajalec tisti, ki v okviru zakonsko dopustnega ravnanja postavlja pravila za obdelavo osebnih podatkov znotraj zaposlenih – odreja pooblastila za dostop in nadaljnjo obdelavo določenih osebnih podatkov. Če zaposleni za obdelavo osebnih podatkov ni pooblaščen s strani delodajalca, je njegovo ravnanje nedopustno – kot je to tudi v opisanem primeru. V konkretnem primeru pa Pooblaščenec meni, da bi šlo lahko celo za sum storitve kaznivega dejanja p neupravičenega slikovnega snemanje s strani zaposlenega, kot ga opredeljuje
7. člen KZ. Pooblaščenec svetuje, da v internih pravilnikih jasno opredelite kdaj in pod katerimi pogoji se lahko določene vrste osebnih podatkov obdelujejo, hkrati pa z izobraževanji zaposlene opozarjate na problem zasebnosti in kršitev le-te. Obrazložitev: Osebne podatke v smislu določb ZVOP-1 obdelujejo bodisi upravljavci osebnih podatkov, bodisi pogodbeni obdelovalci. Upravljavci osebnih podatkov so v
8. odstavku
9. člena ZVOP-1 opredeljeni kot fizične ali pravne osebe ali druge osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave. Pogodbeni obdelovalec pa je po
10. odstavku istega člena pravna ali fizična oseba, ki obdeluje osebne podatke v imenu in na račun upravljavca osebnih podatkov. Ker iz dopisa izhaja, da je prikrit videonadzor izvajal zaposleni v podjetju. Pooblaščenec opozarja, da je delodajalec tisti, ki v okviru zakonsko dopustnega ravnanja postavlja pravila za obdelavo osebnih podatkov znotraj zaposlenih – odreja pooblastila za dostop in nadaljnjo obdelavo določenih osebnih podatkov. Če zaposleni za obdelavo osebnih podatkov ni pooblaščen s strani delodajalca, je njegovo ravnanje nedopustno – kot je to tudi v opisanem primeru.. Glede na opis ravnanja gre lahko celo za sum storitve kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja, kot ga določa
11. člen kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08 in nadaljnji; KZ-1).Pri reševanju tovrstnih vprašanj v prihodnje Pooblaščenec svetuje, da v notranjih pravilnikih podjetja natančno opredelite katere osebne podatke je dopustno obdelovati, kdaj, v kakšnih okoliščinah, pod katerimi pogoji, ter kdo lahko izvaja takšno obdelavo. S tem se začrtajo odgovornosti in pristojnosti, zato je v primeru morebitnih kršitev hitreje jasno kako ukrepati. Če pa gre za kršitve določb drugih zakonov, npr. KZ-1, Pooblaščenec svetuje, da se obrnete na pristojne organe. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026