Nepooblaščeno snemanje s strani soseda + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.05.2022 Številka: 07121-1/2022/472 Kategorije: --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše sporočilo. Prosite nas za pojasnilo v zvezi z nepooblaščenim snemanjem s strani soseda. Navajate, da vaš sosed izvaja videonadzor z več kamerami na skupnem funkcionalnem zemljišču brez soglasja ostalih lastnikov. Vaš sosed kakor tudi njegova lastnina nista ogrožena, saj je tam nima. Prosite nas, da vam sporočimo, kateri obrazec se izpolni za omenjeno prijavo, saj niste prepričani, da je obrazec v prilogi pravi in na kateri e-naslov ga naj pošljete. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Posameznik mora za zakonito izvajanje videonadzora zagotoviti primerno pravno podlago, npr. izkazati zakonite interese skladno s točko (
- f)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. V kolikor gre za površine, ki so v skupni lasti lastnikov večstanovanjskih stavb, je treba videonadzor izvajati skladno z določbami ZVOP-1 glede videonadzora v večstanovanjskih stavbah. V kolikor želite podati prijavo v zvezi z domnevnimi kršitvami pri IP, si lahko pomagate z obrazcem »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov (Obrazec ZIN PRIJAVA)«. Opozarjamo pa, da se Splošna uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Kadar posameznik snema površine oz. prostor, ki ni v lasti posameznika, ki izvaja videonadzor, lahko IP uvede postopek zgolj v primeru, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti. Prizadeti posameznik pa lahko zaradi posega v pravico do zasebnosti svoje pravice uveljavlja pred pristojnim sodiščem. O b r a z l o ž i t e v: Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Navedeno pomeni, da IP v okviru nezavezujočega mnenja ne more komentirati utemeljenosti oz. zakonitosti videonadzora, ki ga opisujete, oz. se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se naj videonadzor izvajal. Z nezavezujočim mnenjem vam tako podajamo zgolj splošne usmeritve in priporočila glede videonadzora v večstanovanjski stavbi. Pojasnjujemo, da glede videonadzora še vedno veljajo določila ZVOP-1, ne glede na sprejetje Splošne uredbe. ZVOP-1 eksplicitno ureja poleg splošnih določb (74. člen) le videonadzor dostopov v uradne službene oziroma poslovne prostore (75. člen), videonadzor v večstanovanjskih stavbah (76. člen) ter videonadzor delovnih prostorov (77. člen). V vseh ostalih primerih mora upravljavec zagotoviti primerno pravno podlago skladno s 6. členom Splošne uredbe. Videonadzor zemljišča je dopustno izvajati ob soglasju lastnika (v vašem primeru solastnikov, oz. skupnih lastnikov) parcele pod pogojem, da za izvajanje takšnega videonadzora obstaja katera od pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, npr. zakoniti interesi, za katere si prizadeva upravljavec (točka (f)). Izvajalec videonadzora bi moral izkazati zakonite interese (npr. varovanje ljudi in premoženja), zaradi katerih je potrebno izvajati videonadzor, poleg tega pa bo moral znati obrazložiti, zakaj nad temi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne svoboščine posameznikov, nad katerimi se izvaja videonadzor (kot navajate npr. sosedov in drugih oseb, ki se gibljejo na tem področju). Izvajanje takšnega videonadzora je lahko dopustno v primeru, če so kamere postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če se z videonadzorom nesorazmerno ne posega v posameznikovo pravico do zasebnosti. Zaradi tega mora biti videonadzor usmerjen na točno določen in omejen prostor, izvajalec videonadzora pa mora izpolniti tudi vse zahteve iz 74. člena ZVOP-1 (na primer objava obvestila o videonadzoru). V kolikor gre v konkretnem primeru za snemanje površine, ki je v skupni lasti lastnikov stanovanj večstanovanjske stavbe, je treba videonadzor izvajati skladno z zahtevami 76. člena ZVOP-1. Izpostavljamo, da je za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi je potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Videonadzor se lahko v večstanovanjski stavbi uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Dodatno pojasnjujemo tudi, da se skladno z drugim odstavkom 2. člena Splošne uredbe, Splošna uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Videonadzor, ki ga posameznik izvaja iz svojega zasebnega objekta oz. iz svoje zasebne lastnine se tako praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno oz. domačo dejavnost, razen v primeru, ko se z njim snemajo tudi javne površine ali prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja, kot bi naj bilo tudi v primeru, ki ga opisujete. Ob tem opozarjamo, da bi IP lahko inšpekcijski postopek uvedel le v primeru, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, npr. sama fotografija kamere ni dovolj, saj ne izkazuje, da se videonadzor dejansko tudi izvaja – dokaz bi bil npr. konkreten videonadzorni posnetek ali npr. posnetek zaslonske slike kamere. Četudi videonadzor ne bi predstavljal kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko posameznik svoje pravice uveljavlja pred pristojnim sodiščem. V tem primeru gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20, KZ-1) lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, katerega je potrebno podati na pristojni policijski postaji. Sprašujete tudi, kateri obrazec lahko izpolnite za prijavo kršitve pri IP. V kolikor želite podati prijavo v zvezi z domnevnimi kršitvami pri IP, si lahko pomagate z obrazcem »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov (Obrazec ZIN PRIJAVA)«, ki je objavljen na povezavi: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. Obrazec se lahko pošlje na e-naslov gp.ip@ip-rs.si. Predlagamo vam, da prijavi priložite čim več informacij, podatkov oziroma dokazil, s katerimi razpolagate glede kršitev, ki jih navajate v dopisu. Kot smo pojasnili zgoraj, pa lahko IP uvede inšpekcijski postopek zoper posameznika, ki iz svoje lastnine snema zemljišče, ki ni v njegovi lasti, zgolj v primeru, če obstajajo konkretni dokazi, da se videonadzor dejansko izvaja. V upanju, da vam bodo naši napotki v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026