Neposredno trženje - IPRS

Neposredno trženje + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.05.2007 Številka: 0712-463/2007/2 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre --> Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre Spoštovani, prejeli smo vaše elektronsko sporočilo. V njem navajate, da pišete diplomsko nalogo iz smeri trženja na podlagi baz podatkov o kupcih. V zvezi s tem vas zanima zakonodaja s področja varovanja osebnih podatkov, predvsem katere podatke podjetja ne smejo hraniti za namen trženja. Zanima vas tudi, kakšne omejitve ima podjetje pri obdelavi podatkov o nakupnem vedenju, življenjskem slogu itd., posameznika. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člen ZVOP-1 ter
5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje. Osebni podatek je v skladu z
6. tč.
7. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Zbirka osebnih podatkov je v skladu z
8. tč.
9. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Upravljavec osebnih podatkov je v skladu z
10. tč.
11. člena ZVOP-1 fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave. Občutljivi osebni podatki so podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške. Splošna pravna podlaga za dopustno obdelavo osebnih podatkov je navedena v
12. odstavku
13. člena ZVOP-1 in določa, da se ti podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Naslednji odstavek istega člena določa, da mora biti namen obdelave določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju (kamor spadajo tudi upravljavci, ki osebne podatke obdelujejo v namene neposrednega trženja) so določene v
14. čl. ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (
15. odst.). Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe (
16. odst.). Ob tem velja opozoriti tudi na
17. člen ZVOP-1, ki ureja eno izmed temeljnih načel varstva osebnih podatkov, t.j. načelo namembnosti ali načelo namenskosti in določa, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. Neposredno trženje je v ZVOP-1 posebej urejeno v
18. in
19. členu.
20. odst.
21. člena tako določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov osebne podatke posameznika, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del z uporabo poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev (v nadaljevanju: neposredno trženje) v skladu z določbami
22. in
23. člena, če drug zakon ne določa drugače. Prvi pogoj za dopustnost neposrednega trženja po ZVOP-1 je torej, da ponudnik osebne podatke posameznikov, ki jih uporablja za namene neposrednega trženja, pridobi bodisi iz javno dostopnih virov bodisi v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, s čimer postane upravljavec baze osebnih podatkov. ZVOP-1 torej ne ureja neposrednega trženja, pri katerem ponudniki uporabnike storitev ali kupce blaga izbirajo naključno (na primer z vročanjem nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil v poštne predalčnike) in ne s pomočjo predhodno pridobljenih osebnih podatkov porabnikov. Javno dostopen je tisti vir, ki je dostopen vsakomur. Tipični primeri javno dostopnih virov so telefonski imenik, razne javne evidence ipd. Javno dostopne evidence so tudi tiste, ki so plačljive, a so vendarle dostopne vsakomur (takšne evidence so na primer delniške knjige, dostop do katerih zaračunava Klirinško depotna družba, predvsem borznoposredniške hiše pa jih redno uporabljajo kot vir za pošiljanje ponudb lastnikom delnic za odkup le-teh). Javno dostopen vir je tudi svetovni splet. Druga možnost pa je, da ponudnik osebne podatke pridobi v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. Pooblaščenec je v zvezi s tem mnenja, da morajo biti osebni podatki pridobljeni v okviru opravljanja lastne dejavnosti, torej dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, in ne v okviru dejavnosti nekega drugega subjekta. Pooblaščenec na tem mestu opozarja tudi na Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/2007, uradno prečiščeno besedilo 1, v nadaljevanju ZEKom-UPB1), ki kot specialnejši zakon v razmerju do ZVOP-1 v
24. členu uporabo klicnih avtomatov, faksimilnih naprav oziroma elektronske pošte za namene neposrednega trženja pogojuje s pridobitvijo predhodnega soglasja posameznika oziroma naročnika, ki mu je sporočilo namenjeno. Gre za tako imenovano načelo opt-in (upoštevanje privolitve), ki pomeni, da pošiljatelj ne sme pošiljati sporočil brez vnaprejšnjega soglasja prejemnika. Nasprotno načelu opt-in je načelo opt-out (upoštevanje zavrnitve), ki kot rečeno velja v ZVOP-1 in ki predvideva, da mora prejemnik sam izraziti zahtevo za prekinitev pošiljanja trženjskih oziroma reklamnih sporočil. V drugem odstavku
25. člena pa ZEKom-UPB1 vendarle dovoljuje, da ponudnik, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporabi za neposredno trženje tudi brez predhodnega soglasja posameznika, vendar zgolj za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev, pri čemer mora kupcu dati možnost, da kadarkoli na brezplačen in preprost način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova. To določilo ustreza določbi prvega odstavka
26. člena ZVOP-1, ki za namene neposrednega trženja dopušča tudi uporabo osebnih podatkov, pridobljenih v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. V takšnem primeru tudi po ZEKom-UPB1 velja načelo opt-out. ZVOP-1 v
27. odst. istega člena taksativno našteva osebne podatke, ki jih upravljavec lahko uporablja za namene neposrednega trženja, in sicer: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa. Na podlagi osebne privolitve posameznika pa lahko upravljavec obdeluje tudi druge osebne podatke, občutljive osebne podatke pa le, če ima za to izrecno in praviloma pisno osebno privolitev posameznika. Zakon torej taksativno našteva osebne podatke, kar pomeni, da je krog osebnih podatkov, ki se lahko uporabljajo za namene neposrednega trženja, zaprt. Izvajalec neposrednega trženja lahko uporablja le naštete osebne podatke in nobenih drugih, četudi jih je pridobil v skladu s prvim odstavkom tega člena. Povedano velja za tiste primere neposrednega trženja, ko izvajalec ne razpolaga z osebno privolitvijo posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Na podlagi osebne privolitve posameznika pa lahko izvajalec neposrednega trženja uporablja tudi druge osebne podatke, med katerimi je zakonodajalec še posebej izpostavil občutljive osebne podatke, ki se za namene neposrednega trženja lahko uporabljajo le, če ima izvajalec za to osebno privolitev posameznika, ki pa mora biti izrecna in praviloma pisna. Iz dikcije
28. odst.
29. člena izhaja, da tudi za uporabo občutljivih osebnih podatkov za namene neposrednega trženja pisna privolitev posameznika načeloma ni potrebna. Čeprav zakon ne zahteva pisne privolitve, pa je za izvajalce neposrednega trženja vsekakor bolje, da si povsod tam, kjer je to možno in ne zahteva prevelikih stroškov, pridobijo pisno privolitev posameznika, saj bo imela le-ta v primeru spora s posameznikom bistveno večjo dokazno moč kot ustna privolitev. Pooblaščenec ob tem poudarja, da tudi v primerih, ko izvajalec neposrednega trženja razpolaga z osebno privolitvijo posameznika, še vedno velja osnovno pravilo iz
30. odst.
31. člena, da mora biti osebni podatek, ki se uporablja za namene neposrednega trženja, pridobljen bodisi iz javno dostopnih virov, bodisi v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. V zvezi z vašimi vprašanji velja omeniti še
32. odst.
33. člena, ki določa, da mora upravljavec osebnih podatkov neposredno trženje izvajati tako, da posameznika ob izvajanju takega trženja obvesti o njegovih pravicah iz
34. člena ZVOP-
36. odst. omenjenega
37. člena ZVOP-1 pa določa, da lahko posameznik kadarkoli pisno ali na drug dogovorjen način zahteva, da upravljavec osebnih podatkov preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja. Upravljavec osebnih podatkov mora v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja ter o tem v nadaljnjih petih dneh pisno ali na drug dogovorjen način obvestiti posameznika, ki je to zahteval. V skladu z navedenim Pooblaščenec meni, da lahko izvajalec neposrednega trženja osebne podatke, ki jih v
38. odst. našteva
39. člen, in ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, uporablja v namene neposrednega trženja tudi brez soglasja posameznikov, na katere se te osebni podatki nanašajo. Ob izvajanju takega neposrednega trženja mora izvajalec te posameznike obvestiti o tem, da lahko kadarkoli zahtevajo, da izvajalec preneha uporabljati njihove osebne podatke v namen neposrednega trženja. Če do take zahteve s strani posameznika tudi dejansko pride mora upravljavec takih osebnih podatkov ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov v namene neposrednega trženja in o tem obvestiti posameznika, ki je tako prenehanje uporabe zahteval. Za vse druge osebne podatke, ki jih ZVOP-1 v določbi
40. odst.
41. člena ne našteva, pa mora izvajalec neposrednega trženja pridobiti soglasje posameznika, če jih želi uporabiti v namene neposrednega trženja. Zato tudi podatkov o nakupnem vedenju in življenjskem slogu posameznika upravljavec osebnih podatkov ne sme uporabiti za izvajanje neposrednega trženja, če za tako obdelavo ni poprej pridobil njegove osebne privolitve kot to določa
42. odst.
43. člena. Privolitev, kot rečeno, ni nujno pisna, vsekakor pa Informacijski pooblaščenec zaradi lažjega dokazovanja v primeru spora priporoča, da si izvajalci neposrednega trženja, ko v ta namen uporabljajo tudi osebne podatke, za katere se zahteva osebna privolitev posameznika, od njega pridobijo pisno soglasje za tako obdelavo osebnih podatkov. Ustrezna rešitev so primeri v praksi, ko obdelovalci osebnih podatkov na obrazce, preko katerih jim npr. sodelujoči v nagradni igri, imetniki kartic zaupanja, itd. posredujejo svoje osebne podatke za namene nagradne igre oz. izdelave kartice zaupanja, zapišejo da bodo tako posredovane podatke uporabljali tudi za namene neposrednega trženja. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026