← Slovenija

Neposredno trženje delavcem prek e-pošte, telefona in naslova - IPRS

Neposredno trženje delavcem prek e-pošte, telefona in naslova + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.07.2015 Številka: 0712-1/2015/1820 Kategorije:Delovna razmerja, Neposredno trženje, nagradne igre --> Kategorije: Delovna razmerja, Neporedno trženje, nagradne igre Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vašo elektronsko pošto, v kateri navajate, da bi kot delodajalec od vaših zaposlenih radi pridobili naslednje osebne podatke: mail naslov, mobitel, naslov stalnega bivališča. Navedene osebne podatke boste uporabljali za obveščanje o novostih in zanimivostih podjetja (razne marketinške akcije in popusti). Zanima vas, če je v skladu z ZVOP-1, če bi sestavili seznam vseh zaposlenih za vsako trgovino, kamor bodo delavci vpisali e-mail, telefon in naslov ter se zraven podpisali. Na seznam bi dodali tudi stavek: »S svojim podpisom soglašam, da se moji podatki lahko uporabljajo za obveščanje o novostih, marketinških aktivnostih in drugih zanimivostih vezanih na podjetje Tom Tailor Lesce d.o.o. Od obveščanja se lahko odjavite pisno ali po elektronski pošti, v kolikor prenehate z delom v podjetju, pa se obveščanje avtomatsko ustavi, vaši osebni podatki pa izbrišejo iz evidenc.«Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  4. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.IP vam v konkretnem primeru pojasnjuje, da morate za obveščanje vaših zaposlenih o novostih in zanimivostih podjetja, raznih marketinških akcijah in popustih, pridobiti izrecno osebno pisno privolitev zaposlenih. Seznam, v katerega bi zaposleni vnašali svoje podatke, z vidika zavarovanja osebnih podatkov ni primeren način zbiranja osebnih podatkov, zato morate pripraviti individualne izjave. IP poudarja, da mora biti podpis take izjave za delavca popolnoma prostovoljen in zavrnitev podpisa nikakor ne sme imeti negativnih posledic za delavca, o čemer morajo biti delavci pred podpisom nedvoumno seznanjeni.Delavec lahko svojo privolitev kadarkoli prekliče oz. zahteva prenehanje uporabe svojih osebnih podatkov za namene neposrednega trženje, o čemer ga je potrebno obveščati tudi ob izvajanju neposrednega trženja.Obrazložitev:Področni zakon v smislu prvega odstavka
  5. člena ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavlja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013, nadaljevanju: ZDR-1). Določba prvega odstavka
  6. člena ZDR-1 določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Iz navedene določbe ZDR-1 tako izhaja, da delodajalec lahko zbira le tiste podatke zaposlenih, ki so določeni s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. ZDR-1 na ta način tudi konkretizira načelo sorazmernosti iz
  7. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Zakonsko podlago za zbiranje (obdelavo) osebnih podatkov delavcev predstavlja tudi Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006, v nadaljevanju ZEPDSV), ki določa evidence, ki jih morajo delodajalci voditi v skladu ZEPDSV. Te so izrecno določene v
  8. členu tega zakona,
  9. člen pa določa še njihovo vsebino. IP je pregledal nabor osebnih podatkov, ki jih vsebujejo določene evidence, vendar ni zasledil, da bi delodajalec smel obdelovati podatke o telefonski številki ali zasebnem elektronskem naslovu delavcev, le podatek o bivališču.Navedeno pomeni, da lahko delodajalec skladno z določbami ZDR-1 zbira le tiste osebne podatke, ki jih določa zakon in poleg tega še podatke, ki so ti potrebni zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali so v zvezi z delovnim razmerjem. IP pojasnjuje, da delodajalec na tej pravni podlagi zbranih podatkov ne sme uporabiti za obveščanje delavca o novostih in zanimivostih podjetja, raznih marketinških akcijah in popustih, razen v primeru, če bi delodajalec želel zaposlene obvestiti in jih seznaniti s podatki, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojega dela - torej bi bili ti podatki v zvezi z delovnim razmerjem (npr. delodajalec prodajalce v trgovini seznani s popusti in novostmi, ki jih le ta mora oziroma lahko ponudi kupcem). Kot je razvidno iz vaše elektronske pošte, gre v vašem primeru za ponujanje blaga in storitev (neposredno trženje) vašim zaposlenim. Neposredno trženje je način tržnega komuniciranja ter hkrati prodajna metoda, ki za doseganje svojih ciljev uporablja različne prodajne poti. Poznamo več vrst neposrednega trženja, npr. osebno prodajo, neposredno trženje po pošti ali telefonu, neposredno trženje po televiziji, radiu, revijah. Kadar se neposredno trženje izvaja na način, da se pri tem obdelujejo osebni podatki, ga je dopustno izvajati le pod pogoji, ki so določeni v
  10. in
  11. členu ZVOP-
  12. Zbiranje in obdelava osebnih podatkov za namene neposrednega trženja namreč predstavlja poseg v zasebnost posameznika, določanje pravic, obveznosti, načel in ukrepov, s katerimi se preprečujejo nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika, pa je temeljni namen ZVOP-
  13. Navedeni zakon zato v
  14. in
  15. členu natančno določa pravice in dolžnosti upravljavca osebnih podatkov, ki izvaja neposredno trženje, ter hkrati tudi pravice posameznika, katerega osebni podatki se uporabljajo za namene neposrednega trženja.
  16. člen ZVOP-1 določa:

(1)Upravljavec osebnih podatkov lahko uporablja osebne podatke posameznikov, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del z uporabo poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: neposredno trženje) v skladu z določbami tega poglavja, če drug zakon ne določa drugače.
(2)Za namene neposrednega trženja lahko upravljavec osebnih podatkov uporablja le naslednje osebne podatke, ki jih je zbral v skladu s prejšnjim odstavkom: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa. Na podlagi osebne privolitve posameznika lahko upravljavec osebnih podatkov obdeluje tudi druge osebne podatke, občutljive osebne podatke pa le, če ima za to osebno privolitev posameznika, ki je izrecna in praviloma pisna.
(3)Upravljavec osebnih podatkov mora neposredno trženje izvajati tako, da posameznika ob izvajanju neposrednega trženja obvesti o njegovih pravicah iz 73. člena tega zakona.
(4)Če namerava upravljavec osebnih podatkov posredovati osebne podatke iz drugega odstavka tega člena drugim uporabnikom osebnih podatkov za namene neposrednega trženja ali pogodbenim obdelovalcem, je dolžan o tem obvestiti posameznika in pred posredovanjem osebnih podatkov pridobiti njegovo pisno privolitev. Obvestilo posamezniku o nameravanem posredovanju osebnih podatkov mora vsebovati informacijo, katere podatke namerava posredovati, komu in za kakšen namen. Stroške obvestila krije upravljavec osebnih podatkov.73. člen ZVOP-1 pa določa:
(1)Posameznik lahko kadarkoli pisno ali na drug dogovorjen način zahteva, da upravljavec osebnih podatkov trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja ter o tem v nadaljnjih petih dneh pisno ali na drug dogovorjen način obvestiti posameznika, ki je to zahteval.
(2)Stroške vseh dejanj upravljavca osebnih podatkov v zvezi z zahtevo iz prejšnjega odstavka krije upravljavec.Pri ponujanju blaga in storitev (neposredno trženje) z uporabo sredstev elektronskih komunikacij (torej po elektronski pošti in smsji preko telefona) morate poleg ZVOP-1 upoštevati tudi še Zakon o elektronskih komunikacijah (UL RS, št. 43/04 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZEKom-1) in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (UL RS, št. 69/09 uradno prečiščeno besedilo in 19/15, v nadaljevanju ZEPT). Ker ureditev je ZEKom-1 in ZEPT v razmerju do ZVOP-1 specialna, se uporablja torej ureditev ZEKom-1 in ZEPT. ZEKom-1 ureja vprašanja neposrednega trženja v 158. členu in pravi, da je uporaba elektronske pošte za namene neposrednega trženja, dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. Ne glede to, pa lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec (v vašem primeru je to delavec) ni zavrnil takšne uporabe že na začetku. Ob upoštevanju zgoraj navedenih zakonskih določb vam IP vam v konkretnem primeru pojasnjuje, da morate za obveščanje vaših zaposlenih o novostih in zanimivostih podjetja, raznih marketinških akcijah in popustih (neposredno trženje):- najprej na podlagi pisne osebne privolitve, pridobiti elektronske naslove, naslove prebivališča in telefonske številke zaposlenih;- ker zbiranje osebnih podatkov s pomočjo seznama z vidika zavarovanja osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1 sporno (na ta način bi se z osebnimi podatki zaposlenih seznanili tudi drugi zaposleni), morate zato pripraviti individualne obrazce za zbiranje osebnih podatkov in pridobivanje soglasij zaposlenih;- obrazci morajo vsebovati tudi obvestilo, da je podpis takega soglasja povsem prostovoljen in zavrnitev podpisa ne bo imela za delavca nobenih negativnih posledic;- delavci morajo biti izrecno opozorjeni, da navedene osebne podatke zbirate za namen obveščanja o novostih in zanimivostih podjetja, raznih marketinških akcijah in popustih;- delavec lahko osebno privolitev kadarkoli prekliče, to mora biti jasno označeno tudi na obrazcu privolitve, poleg tega pa morate delavce o pravici, da lahko kadar koli zahtevajo prepoved uporabe osebnih podatkov za namene neposrednega trženja, obvestiti tudi ob izvajanju neposrednega trženja, torej ob vsakokratnem pošiljanju obvestil. V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.Prijazen pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenkaPripravil: Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.