Neposredno trženje in ZDIJZ + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.06.2009 Številka: 0712-256/2009/2 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre --> Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre Spoštovani, prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 19. 5. 2009, v kateri nas prosite za mnenje v zvezi s pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov javnih uslužbencev. Ministrstvo ...(...) je v zvezi z zahtevo za dostop do osebnih podatkov zdravnikov na podlagi 1. točke 2. odstavka 32. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ) pripravilo mnenje, glede katerega se vam zastavljajo dodatna vprašanja, povezana z varstvom osebnih podatkov na podlagi določil Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1). Na bolnišnico Valdoltra je bila naslovljena zahteva za posredovanje informacij javnega značaja, na podlagi katere je želel prosilec pridobiti (med drugim): elektronske naslove vseh specialistov ortopedije, travmatologije in rehabilitacijske medicine. Iz zahteve naj bi, po navedbah predstavnice bolnišnice izhajalo, da prosilec izvaja raziskavo o ergonomskem delovnem okolju, na podlagi katere bo organiziran 2. slovenski posvet o ergonomiji na delovnem mestu. Zgoraj navedene podatke pa želi pridobiti za potrebe raziskave. ... je v svojem mnenju navedlo, da gre v primeru elektronskih naslovov za osebne podatke v smislu 1. tč. 6. člena ZVOP-1, da pa je ob upoštevanju tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop potrebno dovoliti, ker gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. V skladu s 5. členom ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne vsakomur. To pomeni, da organ presoja o zahtevi za dostop do določenih informacij ne glede na status prosilca in ne glede na to, za kakšen namen prosilec informacije potrebuje oziroma ali ima prosilec kakšen poseben pravni interes za pridobitev informacij. Presoja torej, ali se informacije v splošnem lahko posredujejo javnosti. Kljub temu pa se vam, v primeru, da bi prosilec posredovane osebne podatke – elektronske naslove zdravnikov specialistov bolnišnice Valdoltra uporabil tako, da bi na njih posredoval določeno anketo, ki jo izvaja, porajajo dodatna vprašanja: 1) Ali bi prosilec s tem, ko bi na zgoraj opisani način uporabil elektronske naslove, izvajal obdelavo osebnih podatkov v smislu 3. točke 6. člena ZVOP-1? 2) Če bi prosilec izvajal obdelavo osebnih podatkov, potem se vam ob upoštevanju, da le-ta presega obdelavo za osebne namene v smislu prvega odstavka 7. člena ZVOP-1, zastavlja vprašanje, ali mora imeti prosilec za takšno obdelavo, ne glede na to, da so ti podatki znani splošni javnosti, posebno pravno podlago v smislu 10. člena ZVOP-1 (gre za zasebni sektor)? 3) Ali se lahko šteje, da v primerih, ko se osebni podatki posredujejo javnosti na podlagi ZDIJZ, ta isti zakon predstavlja podlago za nadaljnje obdelovanje osebnih podatkov s strani javnosti? Določbe ZDIJZ se ne ukvarjajo z vprašanjem, kakšne vrste obdelavo osebnih podatkov lahko izvaja prosilec, ki so mu bili osebni podatki posredovani. Osebni podatki so posredovani javnosti oziroma so postali "javni". Vendar pa se ob tem zastavlja vprašanje, v kolikšni meri je javnost, kateri so sporočeni določeni osebni podatki, vezana na podlagi določil ZVOP-1 glede načina njihove nadaljnje uporabe oziroma obdelave v tistem delu, kjer ne gre za obdelovanje osebnih podatkov izključno za osebno uporabo oziroma družinske namene v smislu prvega odstavka 7. člena ZVOP-1. 4) Prosimo torej, da se v vašem mnenju opredelite do tega, ali v primeru, ko so osebni podatki npr. javnih uslužbencev po ZDIJZ dani v javnost, za njihovo nadaljnjo obdelavo velja:
- i)da je dovoljena (na podlagi samega ZDIJZ) vsakršna obdelava, kolikor ni izrecno prepovedana s kakšnim drugim zakonom ali velja,
- ii)da mora biti, kolikor obdelava presega obdelavo za osebne oz. družinske namene, na podlagi 8. in 9. člena ZVOP-1 za nadaljnjo obdelavo podlaga v nekem področnem zakonu (drugem kakor ZDIJZ). Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena ZVOP-1 ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. 1. Prosilec bi z uporabo na podlagi ZDIJZ pridobljenih osebnih podatkov – elektronskih naslovov zdravnikov specialistov bolnišnice Valdoltra tako, da bi na njih posredoval določeno anketo, obdeloval osebne podatke. 2. Glede na določbe ZEKom, prosilec ne sme izvajati neposrednega trženja preko elektronske pošte, v kolikor nima za to predhodnega soglasja prejemnikov oz. v kolikor prejemniki niso njegovi kupci izdelkov ali storitev. 3. Brez soglasja prejemnikov ni dopustno uporabiti (niti javnih) elektronskih naslovov za namene neposrednega trženja, saj bi bila takšna uporaba v nasprotju z določili ZEKom. 4. Glede na določbe ZDIJZ so lahko v določenih primerih nekateri osebni podatki javnih uslužbencev na voljo javnosti kot informacije javnega značaja. V takšnem primeru (ko gre torej za podatke, ki so po določbah ZDIJZ informacije javnega značaja) je po mnenju Pooblaščenca dovoljena vsakršna obdelava, razen tiste, ki jo izrecno prepoveduje drug zakon. To pa velja izključno za tiste podatke, ki so informacije javnega značaja po ZDIJZ. Obdelava drugih osebnih podatkov brez pravne podlage po ZVOP-1 torej ni dovoljena. O b r a z l o ž i t e v: 1) Ali bi prosilec s tem, ko bi uporabil elektronske naslove za posredovanje ankete, izvajal obdelavo osebnih podatkov v smislu 3. točke 6. člena ZVOP-1? V 3. točki 6. člena ZVOP-1 je obdelava osebnih podatkov opredeljena kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov. V nadaljevanju določbe pa so našteti primeri obdelave osebnih podatkov, in sicer so to zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Glede na navedeno definicijo, ki jo je treba razlagati široko, je torej obdelava osebnih podatkov kakršnokoli delovanje v zvezi z osebnimi podatki. Posledično se v obdelavo uvršča tudi uporaba osebnih podatkov za pošiljanje ankete. Posredovanje ankete se namreč glede na opis primera šteje za neposredno trženje, kot je opredeljeno v 1. odstavku 72. člena ZVOP-1 in ki ga kot enega izmed posebnih načinov obdelave osebnih podatkov ZVOP-1 ureja v 72. in 73. členu. Prosilec bi torej z uporabo elektronskih naslovov za namene posredovanja ankete izvajal obdelavo osebnih podatkov, kot je definirana v 3. točki 6. člena ZVOP-1. 2. Ali mora imeti prosilec za takšno obdelavo, ne glede na to, da so ti podatki znani splošni javnosti, posebno pravno podlago v smislu 10. člena ZVOP-1 (gre za zasebni sektor)? Za izvajanje neposrednega trženja mora imeti upravljavec (ne glede na to, ali gre za javni ali za zasebni sektor) pravno podlago, določeno v 72. členu ZVOP-1. Po 72. členu ZVOP-1 lahko upravljavec za namene neposrednega trženja uporablja osebne podatke posameznikov, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti v skladu z določbami 1. poglavja VI. dela ZVOP-1, če drug zakon ne določa drugače. Pravno podlago za uporabo osebnih podatkov za namene neposrednega trženja ima po ZVOP-1 torej prosilec le, če je osebne podatke pridobil iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. Vendar pa je v konkretnem primeru treba upoštevati, da gre za vprašanje neposrednega trženja preko elektronske pošte. V takšnem primeru je treba upoštevati tudi določbe Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 13/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZEKom), ki je v takšnem primeru specialnejši predpis od ZVOP-1. Glede na določbe 109. člena ZEKom, je uporaba klicnih avtomatov, faksimilnih naprav ali elektronske pošte in drugačnih sredstev elektronskih komunikacij z namenom neposrednega trženja dovoljena le ob predhodnem soglasju naročnika. Izjemoma lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih izdelkov ali storitev, vendar mora kupcu dati možnost, da kadarkoli na brezplačen in enostaven način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova. Posledično torej prosilec ne more izvajati neposrednega trženja preko elektronske pošte, v kolikor nima za to predhodnega soglasja prejemnikov oz. v kolikor prejemniki niso njegovi kupci izdelkov ali storitev. 3) Ali se lahko šteje, da v primerih, ko se osebni podatki posredujejo javnosti na podlagi ZDIJZ, ta isti zakon predstavlja podlago za nadaljnje obdelovanje osebnih podatkov s strani javnosti? Ne. Prosilec bi morda lahko imel pravno podlago za pridobitev osebnih podatkov v zakonu, konkretneje v ZDIJZ. S tem bi izpolnil zahtevo ZVOP-1 po pravni podlagi za obdelavo osebnih podatkov, določeno v 8., 9. in 10. členu ZVOP-1. Vendar pa bi v takšnem primeru imel pravno podlago zgolj za zbiranje osebnih podatkov, saj mu ZDIJZ daje podlago le za pridobitev informacije javnega značaja, ne določa pa izrecno, da lahko tako pridobljene osebne podatke uporabi za namen neposrednega trženja. Bistvenega pomena je torej namen obdelave osebnih podatkov. Kot že navedeno v zgornjem odgovoru, lahko po ZVOP-1 upravljavec uporabi osebne podatke za namene neposrednega trženja le, če je podatke pridobil iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. V kolikor so npr. elektronski naslovi javnih uslužbencev javno navedeni (npr. na spletnih straneh organa), bi jih lahko posamezni upravljavec z vidika ZVOP-1 uporabil tudi za namene neposrednega trženja. Vendar pa je treba, kot že rečeno, upoštevati tudi določbe ZEKom, ki pa neposredno trženje po elektronski pošti omejujejo in zahtevajo uporabo principa opt-in – torej predhodno soglasje prejemnika. Posledično torej ni dopustno uporabiti niti javnih elektronskih naslovov za namene neposrednega trženja, saj bi bila takšna uporaba v nasprotju z določili ZEKom. 4) Ali v primeru, ko so osebni podatki npr. javnih uslužbencev po ZDIJZ dani v javnost, za njihovo nadaljnjo obdelavo velja, da: - je dovoljena (na podlagi samega ZDIJZ) vsakršna obdelava, kolikor ni izrecno prepovedana s kakšnim drugim zakonom, ali - da mora biti za nadaljnjo obdelavo podlaga v nekem področnem zakonu (drugem kakor ZDIJZ)? Glede na določbe ZVOP-1 je dovoljeno le tisto, kar dovoljuje zakon (oz. posameznik, čigar podatki se obdelujejo), in ne obratno – torej dovoljeno je vse, razen tistega, kar dovoljuje zakon. Za vsako obdelavo mora imeti upravljavec pravno podlago in obdelava mora biti v skladu z načelom sorazmernosti - osebni podatki, ki se obdelujejo, morajo biti ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Pri tem pa je treba upoštevati, da je ZDIJZ specialnejši zakon in da so lahko glede na določbe ZDIJZ v določenih primerih nekateri osebni podatki javnih uslužbencev na voljo javnosti. V takšnem primeru je po mnenju Pooblaščenca ob upoštevanju ZDIJZ dovoljena vsakršna obdelava, razen tiste, ki jo izrecno prepoveduje drug zakon. Tako npr. objava elektronskih naslovov javnih uslužbencev (tudi, če gre za informacije javnega značaja) še ne pomeni, da se lahko na teh naslovih izvaja neposredno trženje, saj to onemogoča ZEKom. Vendar pa Pooblaščenec poudarja, da splošno dovoljenje obdelave (torej dovoljeno, če zakon ne določa drugače) velja izključno za tiste podatke, ki so informacije javnega značaja po ZDIJZ. Obdelava drugih osebnih podatkov brez pravne podlage po ZVOP-1 torej ni dovoljena. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026