Neposredno trženje iz državnih nejavnih evidenc + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.10.2008 Številka: 0712-700/2008/2 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre --> Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 26. 9. 2008 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete za mnenje, ali je dopustno, da Ministrstvo za notranje zadeve kot upravljavec Centralnega registra prebivalstva v svojem imenu pošilja vabila in podobne dopise na prošnjo društev ter različnih drugih organizacij. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: ZVOP-1 v 72. členu ureja t.i. neposredno trženje, to je uporabo osebnih podatkov, zbranih iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del. V primeru pošiljanja vabil in podobnih dopisov za nekoga tretjega, bi Ministrstvo za notranje zadeve kršilo 16. člen v povezavi s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1, saj Zakon o centralnem registru prebivalstva ne dovoljuje obdelave osebnih podatkov za namene izvajanja neposrednega trženja in s tem ne daje potrebne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju. O b r a z l o ž i t e v: 1. Splošno o pravnih podlagah in namenih za obdelavo osebnih podatkov ZVOP-1 kot temeljni in sistemski predpis s področja varstva osebnih podatkov v 8. členu določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo (posredujejo, sporočajo, razkrivajo, zbirajo, uporabljajo ipd.) le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Tako je obdelava osebnih podatkov dopustna samo v naslednjih primerih: če obstaja za posredovanje izrecna podlaga v zakonu, če je podana pisna privolitev posameznika ali če je posredovanje osebnih podatkov potrebno zaradi izpolnjevanja pogodbenih in zakonskih obveznosti, kot jih določa 9. člen ZVOP-1. Iz prvega odstavka 9. člena ZVOP-1, ki se nanaša na obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, sledi, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spada tudi Ministrstvo za notranje zadeve, ki je upravitelj centralnega registra prebivalstva) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. 16. člen ZVOP-1 govori o namenu zbiranja in nadaljnji obdelavi osebnih podatkov. Omenjeni člen pravi, da se lahko osebni podatki zbirajo le za določene in zakonite namene in se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. 2. Ureditev neposrednega trženja Organizacije, ki vas prosijo za posredovanje vabil in podobnih dopisov, kot ugotavljate, nimajo pravne podlage za pridobivanje podatkov iz CRP, saj je za posredovanje podatkov predviden strog postopek preverjanja pravnih podlag in s tem upravičenosti do podatkov. Glede na vaš opis, Pooblaščenec ugotavlja, da gre za nameravano izvajanje neposrednega trženja, ki ga urejata 72. in 73. člen ZVOP-1. 72. čl. ZVOP-1 določa, da upravljavec osebnih podatkov lahko uporablja osebne podatke posameznikov, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del. Gre za tako imenovano neposredno trženje, ki se lahko izvaja tudi za nepridobitni namen, pri tem pa ni nujno, da upravljavec ponuja / trži (
- le)svoje blago ali dejavnost. Za uporabo navedene določbe v javnem sektorju mora torej biti primarno izpolnjen pogoj, da je upravljavec osebne podatke pridobil v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. Upravljavec osebnih podatkov in hkrati izvajalec neposrednega trženja pa mora posameznika ob izvajanju neposrednega trženja obvestiti o njegovih pravicah iz 73. člena tega zakona, ki določa, da lahko posameznik kadarkoli pisno ali na drug dogovorjen način zahteva, da upravljavec osebnih podatkov trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja ter o tem v nadaljnjih petih dneh pisno ali na drug dogovorjen način obvestiti posameznika, ki je to zahteval. 2. odst. 73. člena določa, da stroške vseh dejanj upravljavca osebnih podatkov v zvezi z zahtevo iz prejšnjega odstavka krije upravljavec. 3. Namen CRP in funkcije Ministrstva za notranje zadeve Pooblaščenec ugotavlja, da Ministrstvo za notranje zadeve ob upoštevanju prvega odstavka 9. člena v povezavi s 16. členom ZVOP-1 za izvajanje neposrednega trženja nima ustrezne pravne podlage. ZVOP-1 ne ločuje med neposrednim trženjem v zasebnem ali v javnem sektorju. Vendar pa Pooblaščenec poudarja, da ponujanje blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del ni del z zakonom določenega namena centralnega registra prebivalstva, opredeljenega v Zakonu o centralnem registru prebivalstva (Ur.l. RS, št. 72/2006, uradno prečiščeno besedilo, ZCRP-UPB1, v nadaljevanju ZCRP). 2. člen ZCRP namreč določa, da se v CRP podatki o prebivalstvu centralno zbirajo, obdelujejo, hranijo in uporabljajo z namenom spremljati stanje in gibanje prebivalstva za potrebe državnih organov in drugih uporabnikov, ki jih potrebujejo za opravljanje predpisanih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ter za namene izvajanja statističnih, socioekonomskih in drugih raziskovanj, za katere imajo zakonsko podlago. Ministrstvo za notranje zadeve ima torej zakonsko izrecno opredeljene namene vodenja zbirk osebnih podatkov. Prekoračitev namenov, opredeljenih v 2. členu ZCRP, bi torej predstavljalo kršitev omenjenega 16. člena ZVOP-1, saj bi se osebni podatki uporabljali za popolnoma druge namene kot so bili zbrani (za neposredno trženje, torej za gospodarsko dejavnost). Poleg tega ZVOP-1 v prvem odstavku 9. člena zahteva izrecno pravno podlago za določeno vrsto obdelave osebnih podatkov (v konkretnem primeru pošiljanja vabil), ki pa je ZCRP ne podaja. V primeru, da bi upravljavec CRP izvajal neposredno trženje za društva ali druge organizacije, bi lahko tudi zamajali temelje zaupnosti in stroge namenskosti državnega registra, ki vsebuje najbolj obsežne, ažurne in popolne zbirke osebnih podatkov prebivalcev Slovenije. Tak register namreč služi potrebam državnih organov in drugih uporabnikov, ki imajo zakonsko opredeljeno pravno podlago, ne pa za izvajanje gospodarske dejavnosti. 22. člen ZCRP pa govori o uporabi podatkov, ki se nahajajo v CRP. Podatki CRP se smejo uporabljati samo na način in v obliki, ki ne omogoča identifikacije posameznika, če zakon ne določa drugače. Pooblaščenec opozarja, da je uporaba osebnih podatkov v tem smislu enakovredna terminu "obdelava osebnih podatkov", ki ga opredeljuje ZVOP-1. Obdelava osebnih podatkov pa v konkretnem primeru pomeni oblikovanje izbora oseb, ki bi jim z Ministrstva za notranje zadeve poslali vabilo na določen dogodek. Pri tem bi bile osebe identificirane, saj bi poleg njihovega imena in priimka uporabili še naslov stalnega / začasnega prebivališča in morda še druge osebne podatke. Izbor bi namreč oblikovali po določenem ključu (npr. osebe rojene 29. februarja), kar bi lahko pomenilo prekomerno obdelavo osebnih podatkov. 3. člen ZVOP-1 namreč določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Kljub v zakonu natančno določenim pristojnostim Pooblaščenca, želi Pooblaščenec pripomniti, da bi bilo delovanje ministrstva v primeru sodelovanja pri ponujanju blaga, storitev ali zaposlitev izven njegovega delokroga in zakonsko opredeljenih pristojnosti. Ministrstva so državni organi, ustanovljeni z javnopravnim aktom (zakonom) z namenom izvrševanja določenih nalog in pristojnosti v javnem interesu. Javni interes je v primeru Ministrstva za notranje zadeve usmerjen na zagotavljanje javne varnosti in delovanje na področju policije, upravnih notranjih zadev in migracij (34. člen Zakona o državni upravi, uradno prečiščeno besedilo, ZDU-1-UPB4). Z izvajanjem neposrednega trženja bi CRP lahko deloval v nasprotju z javnim interesom, kar bi lahko ogrozilo ustavno zajamčeno načelo pravne države, opredeljeno v 2. členu Ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006, v nadaljevanju URS). Bistvo tega načela je v tem, da je posameznikom zagotovljena pravna varnost ter pravice in svoboščine s tem, da je delovanje državnih organov vnaprej določeno (in omejeno) s pravnimi predpisi. Državni organi, četudi zgolj pri izvajanju neoblastnih funkcij, ne smejo delovati izven okvira, ki jim ga določa zakon. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026