Neposredno trženje na javno objavljene e-naslove - IPRS

Neposredno trženje na javno objavljene e-naslove + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.09.2021 Številka: 07121-1/2021/1806 Kategorije: --> Kategorije: Pravne podlage, Telekomunikacije in pošta Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje glede neposrednega trženja na javno objavljene elektronske naslove zasebnih ali javnih zdravnikov. Sprašujete, ali je dovoljeno trženje naprav za lažje in hitrejše diagnosticiranje bolezni, z odkrivanjem in zdravljenjem katerih se ti zdravniki tudi ukvarjajo, oziroma izobraževanj v zvezi s tem, če je: - elektronski naslov posameznega zdravnika javno objavljen, poleg javne telefonske številke njegove ordinacije (priimek@imeustanove,kjerjezaposlen.si in javna telefonska številka ordinacije zdravnika)? - elektronski naslov posameznega zdravnika javno objavljen, poleg javne telefonske številke njegove ordinacij, hkrati pa vsebuje poleg njegovega imena in priimka še besedo »naročanje« (ime.priimek@imeustanove,kjerjezaposlen.si in javna telefonska številka ordinacije zdravnika)? Sprašujete tudi, ali je tovrstno neposredno trženje dovoljeno, če se elektronski naslov zdravnika pridobi s klicem na javno telefonsko številko njegove ordinacije, na katero se oglasi medicinska sestra, ki nato v ta namen ustno posreduje službeni elektronski naslov zdravnika oziroma kako je v tem primeru z dokazovanjem soglasja, če ga sestra nima časa podati še pisno? Prav tako vas zanima, ali se za neposredno trženje, ki ga izvaja slovenska firma, tudi v drugih državah EU, uporabljajo le določila slovenske zakonodaje, ali tudi posamezne države EU, v kateri se neposredno trženje izvaja? *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Uvodoma vas napotujemo na že izdana mnenja IP na temo neposrednega trženja, ki so dostopna z iskalnikom na www.ip-rs.si/vop, npr. mnenje št. 07121-1/2020/555 z dne 1.4.2020, v katerem je IP na podobno vprašanje kot je vaše, že odgovarjal. Elektronski naslov uslužbenca, kot ste npr. navedli zgoraj, šteje za osebni podatek, saj vsebuje informacije o priimku oz. imenu in priimku ter zaposlitvi osebe - s tem je osebo mogoče določiti ali pa postane vsaj določljiva. To pomeni, da je za zakonito obdelavo navedenega elektronskega naslova potrebno imeti ustrezno pravno podlago. Pojasnjujemo, da drugi odstavek 106. člena ZVOP-1 določa, da lahko upravljavci osebnih podatkov javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, do uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil ta vprašanja. Iz določila izhaja, da uporaba zakonito objavljenih e-naslovov, ki so kot službeni naslovi objavljeni skladno s 106. členom ZVOP-1, za namene, za katere so objavljeni, načeloma ni sporna. Elektronski naslov (oz. telefonsko številko) lahko torej uporabite, v kolikor presodite, da je bil dejansko objavljen za namen, za katerega ga nameravate uporabiti. Kot smo poudarili v zgoraj citiranem mnenju, lahko poteka obdelava osebnih podatkov v takih primerih na podlagi točke (

1. f)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (zakoniti interes), pri čemer se upoštevajo razumna pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, glede na njihovo razmerje do vas kot upravljavca. Ustreznost te pravne podlage boste torej morali presojati glede na konkretne okoliščine. Kadar je poleg e-naslova zapisano tudi »naročanje«, to po mnenju IP po vsej verjetnosti kaže na to, da namen objave e-naslova ni bil neposredno trženje, temveč naročanje pacientov. Torej v vseh primerih, kadar e-naslova ne boste uporabili za namene, za katere so bili objavljeni, vam predlagamo, da zagotovite ustrezno pravno podlago, npr. pridobite privolitev posameznikov (točka (
2. a)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe). Več o privolitvi in njenih obveznih sestavinah si tako lahko preberete na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/privolitev/. Oblika pridobivanja privolitve je v celoti v rokah upravljavca, ki naj poišče način, ki najbolj ustreza organizaciji oz. posameznim poslovnim procesom. Iz dokaznega vidika priporočamo pisno obliko (v papirni ali npr. elektronski obliki), pri čemer je treba tudi zagotoviti, da je umik privolitve mogoč v tako enostavni obliki, kot je bila dana privolitev in da ga je možno kadarkoli izvesti. Ob tem pa je treba upoštevati tudi določbe 158. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17, ZEKom-1) glede neželene komunikacije in 6. člen Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 19/15), ki določa nekatere pogoje glede pošiljanja komercialnih sporočil. Drugi odstavek 158. člena ZEKom-1 je tako npr. pravna podlaga za neposredno trženje v primerih, ko gre dejansko za kupce vaših izdelkov oz. storitev. Opozarjamo, da je v tem primeru pristojni organ Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS. Glede morebitne uporabe zakonodaje druge državne članice, v kateri izvajate neposredno trženje, lahko zgolj opozorimo, da so določila Splošne uredbe neposredno uporabljiva v vseh državah članicah. IP lahko glede nacionalne zakonodaje komentira zgolj določbe glede ozemeljske veljavnosti ZVOP-1. Skladno s prvim odstavkom 5. člena ZVOP-1, velja ta zakon za obdelavo osebnih podatkov, če je upravljavec osebnih podatkov ustanovljen, ima sedež ali je registriran v Republiki Sloveniji ali če je podružnica upravljavca osebnih podatkov registrirana v Republiki Sloveniji. Več o tem si lahko preberete v mnenju št. 0712-1/2019/2551 z dne 8.11.2019. Za informacije glede morebitnih zahtev zakonodaje v drugih državah članicah vam priporočamo, da za nadaljnja pojasnila oz. napotila kontaktirate pristojni nadzorni organ zadevne države. Seznam pristojnih organov za področje varstva osebnih podatkov najdete npr. na povezavi: https://edpb.europa.eu/about-edpb/about-edpb/members_en. V upanju, da ste prejeli odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
3. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026