Neposredno trženje na naslove lastnikov, objavljenih v ZK - IPRS

Neposredno trženje na naslove lastnikov, objavljenih v ZK + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.07.2021 Številka: 07121-1/2021/1264 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste po pošti prejeli reklamo nepremičninske agencije. Šlo je za reklamo v kuverti, ki je bila naslovljena na vas. S to agencijo predhodno niste imeli stika, na reklami pa je bilo napisano, da so vaše podatke pridobili iz vpogleda v zemljiško knjigo. Sprašujete, ali je uporaba tako pridobljenih osebnih podatkov za namen trženja dovoljena? *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Na podobno vprašanje, kot je vaše, je IP v preteklosti že odgovarjal z nezavezujočimi mnenji, npr. v mnenju št. 0712-1/2019/1919 z dne 25.10.
8. Pojasnjujemo, da prvi odstavek
9. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L in 16/19 – ZNP-1, ZZK-1) določa, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Prvi odstavek
10. člena ZZK-1 določa, da so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni. Prvi odstavek
11. člena ZVOP-1 pa nadalje določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov uporablja osebne podatke posameznikov, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del z uporabo poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev v skladu z določbami tega poglavja, če drug zakon ne določa drugače. Kot smo poudarili v zgoraj citiranem mnenju, se lahko pošiljanje reklam, ki jih omenjate, šteje kot neposredno trženje v smislu prvega odstavka
12. člena ZVOP-
13. Ker so torej podatki iz zemljiške knjige javni po ZZK-1 in ker ZVOP-1 izrecno dopušča uporabo javno dostopnih podatkov za namen neposrednega trženja, je po mnenju IP tovrstna obdelava dopustna, kolikor gre za uporabo navadne pošte. Pri neposrednem trženju na naslov e-pošte ali z drugimi oblikami elektorske komunikacije veljajo posebna pravila po Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17, ZEKom-1) in Zakonu o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 19/15, ZEPT), za kar je pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS). Dodatno vas opozarjamo, da bi vas upravljavec osebnih podatkov (nepremičninska agencija) moral ob izvajanju neposrednega trženja med drugim tudi obvestiti o vaših pravicah, zlasti o pravici do ugovora iz
14. člena Splošne uredbe. Namreč, kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim za namene takega trženja, vključno z oblikovanjem profilov, kolikor je povezano s takim neposrednim trženjem. Kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ugovarja obdelavi za namene neposrednega trženja, se osebni podatki v te namene več ne smejo obdelovati. Več o ostalih pravicah iz Splošne uredbe si lahko preberete na spletni strani www.tiodlocas.si. Lepo vas pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026