Neposredno trženje po e-pošti + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.10.2007 Številka: 0712-897/2007/2 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre --> Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 3.10.2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem prosite za mnenje glede načina obveščanja vaših kupcev: V podjetju ste se odločili pripraviti določena obvestila oziroma navodila za vaše stranke oziroma kupce. Obvestila bi radi pošiljali po elektronski pošti, saj razpolagate z elektronskimi naslovi kupcev. Na kakšen način lahko to storite na zakonit način? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 in 113/2005, 51/2007 – ZUstS-A, 67/2007, v nadaljevanju ZVOP-1)) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Kupcem vaših izdelkov, od katerih ste ob sklenitvi posla prejeli e-poštni naslov, lahko pošljete na njihov e-poštni naslov navodilo za prezimovanje bazenov, (torej že sam reklamni material), vendar pa mora vaše e-sporočilo vsebovati možnost, da lahko kupec oziroma prejemnik vašega e-sporočila na brezplačen in enostaven način zavrne nadaljnjo uporabo njegovega e-poštnega naslova. O b r a z l o ž i t e v:
- PRAVICA DO ZASEBNOSTI IN KOMUNICIRANJE Pravica do zasebnosti je ena izmed temeljnih pravic, ki izhaja iz Ustave Republike Slovenije. Načeloma ni dopustno vdirati v zasebno sfero oseb, saj je zasebna sfera njihova osebnostna pravica in je kot taka tudi varovana. Vendar pa tudi pravica do zasebnosti ni absolutna. Na področju oglaševanja in drugih oblik komercialnega komuniciranja se poseg v pravico do zasebnosti dopušča predvsem v komercialnem obveščanju, ki ga izvajajo gospodarski subjekti. Posegi v zasebnost v povezavi z elektronsko pošto niso omejeni zgolj na primere, ko druge osebe ali država posežejo v posameznikovo tajnost in zaupnost komuniciranja po elektronski pošti, temveč lahko govorimo o posegu v zasebnost tudi tedaj, ko postane posameznikov elektronski poštni naslov tarča nenaročenih komercialnih in drugih brezosebnih ter praviloma serijsko poslanih sporočil (junk e-mail oziroma spam). Pri pravni presoji oziroma pravnem urejanju pošiljanja nezaželene elektronske pošte je potrebno tehtati interese trgovcev in interese posameznika – kar je lahko za podjetje zanimiv tržni in marketinški prijem, pa za posameznika predstavlja vdor v njegovo zasebnost oziroma v pravico, da se ga pusti pri miru.
- SPLOŠNA PREPOVED Najpopolnejši in najstrožji način prepovedi pošiljanja neželene (komercialne) e-pošte je splošna prepoved oziroma tako imenovani pristop opt-in. To pomeni, da je pošiljanje dovoljeno le z vnaprejšnjim soglasjem prejemnika. Posameznik mora torej sam izraziti željo, da želi tovrstna sporočila prejemati. Opt-in velja kot splošno pravilo v Sloveniji in celotni Evropski uniji. 2.
- Zakon o varstvu potrošnikov Slovenija je to pravilo najprej dosledno izpeljala v
- a členu Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/2004, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVPot), ki določa, da lahko podjetje uporablja sistem klicev brez posredovanja človeka, faksimile napravo in elektronsko pošto samo z vnaprejšnjim soglasjem posameznega potrošnika, ki mu je sporočilo namenjeno. V četrtem odstavku istega člena je določeno tudi, da če potrošnik pri kateremkoli stiku, vzpostavljenim s sredstvom za komunikacijo, ki omogoča osebna sporočila, izjavi, da ne želi več prejemati sporočil na takšen način, mu podjetje ne sme več pošiljati nobenih sporočil, ki so namenjena sklenitvi pogodbe za dobavo kateregakoli blaga ali katerekoli storitve (glej Pravni vodnik po internetu, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 150). 2.
- Zakon o elektronskih komunikacijah To izhodiščno pravilo je obdržal tudi Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/2007, v nadaljevanju ZEKom), ki v prvem odstavku
- člena določa, da je uporaba elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega predhodnega soglasja.
- IZJEMA GLEDE SPLOŠNE PREPOVEDI Zgoraj omenjeno strogo opt-in načelo (upoštevanje privolitve) pa je bistveno omiljeno tako na ravni Evropske unije kot tudi v Sloveniji. 3.
- Zakon o elektronskih komunikacijah Specialno pravilo drugega odstavka
- člena ZEKom, ki prevlada nad splošnim načelom prvega odstavka istega člena in tudi nad 45.a členom ZVPot, določa, da lahko, ne glede na splošno prepoved, fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev, vendar mora kupcu dati možnost, da kadarkoli na brezplačen in enostaven način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova. V takšnem primeru po ZEKom velja načelo opt-out (načelo zavrnitve). Gospodarski subjekt ni v nobenem primeru upravičen, da bi potrošnika spraševal o razlogih za njegovo odločitev. To določilo ustreza določbi prvega odstavka
- člena ZVOP-1, ki za namene neposrednega trženja dopušča tudi uporabo osebnih podatkov, pridobljenih v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti (opt-out načelo). Pooblaščenec poudarja, da sme e-poštni naslov uporabljati le tisti pravni subjekt, ki je ta naslov od kupca neposredno pridobil. Ni torej dopustno trgovanje oziroma izmenjevanje med trgovci. Trgovci smejo tržiti le svoje izdelke oziroma storitve, le ti pa morajo biti podobni izdelkom oziroma storitvam, ki jih je kupec kupoval ob transakciji pri kateri je trgovec pridobil e-poštni naslov (glej Pravni vodnik po internetu, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 151-152)). ZEKom prepoveduje komercialna e-sporočila, poslana z neznanega vira. E-pošte za potrebe neposrednega trženja s skrito ali prikrito identiteto pošiljatelja, v imenu katerega se sporočilo pošilja, ali brez veljavnega naslova, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo za prekinitev takega neposrednega trženja, ni dovoljeno pošiljati (
- člen ZEKOm). 3.
- Zakon o varstvu osebnih podatkov Možnost za neposredno trženje po e-pošti je vsebovana tudi v ZVOP-1 v
- členu, ki določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov uporablja osebne podatke posameznikov, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del z uporabo poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: neposredno trženje) v skladu z določbami tega poglavja, če drug zakon ne določa drugače. Javno dostopen je tisti vir, ki je dostopen vsakomur. Tipični primeri javno dostopnih virov so telefonski imenik, razne javne evidence ipd. Javno dostopne evidence so tudi tiste, ki so plačljive, a so vendarle dostopne vsakomur (takšne evidence so na primer delniške knjige, dostop do katerih zaračunava Klirinško depotna družba, predvsem borznoposredniške hiše pa jih redno uporabljajo kot vir za pošiljanje ponudb lastnikom delnic za odkup le-teh). Javno dostopen vir je tudi svetovni splet. Druga možnost pa je, da ponudnik osebne podatke pridobi v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. Ta možnost neposrednega trženja se lahko uporablja zgolj za trženje po navadni pošti in telefonske ankete, za ostale (SMS, e pošta, MMS…) veljajo namreč pravila specialnega zakona, saj drug zakon, ZEKom namreč določa drugače. Določba, da je neposredno trženje v skladu z ZVOP-1 dopustno izvajati, če drug zakon ne določa drugače, nas tako nedvomno napotuje na ZEKom kot lex specialis, ki je tudi ozko krojen v skladu s
- členom Direktive 2002/58/ES o komunikacijski zasebnosti. Določbe ZVOP-1, ki se nanašajo na neposredno trženje po e pošti, moramo razlagati v skladu z ZEKom. Za namene neposrednega trženja lahko upravljavec osebnih podatkov uporablja le naslednje osebne podatke, ki jih je zbral v skladu s prejšnjim odstavkom: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa. Na podlagi osebne privolitve posameznika lahko upravljavec osebnih podatkov obdeluje tudi druge osebne podatke, občutljive osebne podatke pa le, če ima za to osebno privolitev posameznika, ki je izrecna in praviloma pisna. Upravljavec osebnih podatkov mora neposredno trženje izvajati tako, da posameznika ob izvajanju neposrednega trženja obvesti o njegovih pravicah, ki so določene v
- členu ZVOP-
- Posameznik lahko kadarkoli pisno ali na drug dogovorjen način zahteva, da upravljavec osebnih podatkov trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja (opt-out). Upravljavec osebnih podatkov je dolžan v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja ter o tem v nadaljnjih petih dneh pisno ali na drug dogovorjen način obvestiti posameznika, ki je to zahteval.
- SOGLASJE ZA PREJEMANJE SPOROČIL V primerih podatkov, ki niso pokriti z izjemo po drugem odstavku
- člena ZEKom in za vse druge osebne podatke, ki jih ZVOP-1 v določbi drugega odstavka
- člena ne našteva, pa mora izvajalec neposrednega trženja pridobiti predhodno soglasje posameznika, če jih želi uporabiti v namene neposrednega trženja. Zato tudi podatkov o nakupnem vedenju in življenjskem slogu posameznika upravljavec osebnih podatkov ne sme uporabiti za izvajanje neposrednega trženja, če za tako obdelavo ni poprej pridobil njegove osebne privolitve. Privolitev, kot rečeno, ni nujno pisna, vsekakor pa Pooblaščenec zaradi lažjega dokazovanja v primeru spora priporoča, da si izvajalci neposrednega trženja, ko v ta namen uporabljajo tudi osebne podatke, za katere se zahteva osebna privolitev posameznika, od njega pridobijo pisno soglasje za tako obdelavo osebnih podatkov. Privolitev posameznika je lahko dana tudi na primer z označitvijo okenčka na spletni strani, če iz tega jasno izhaja, da se daje privolitev. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026