Neposredno trženje po elektronski pošti + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.11.2011 Številka: 0712-1/2011/2755 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre --> Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre Prejeli smo vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje glede pošiljanja neželene elektronske pošte. Vaše podjetje se želi ukvarjati z zakonitim trženjem z e-pošto, kar seveda vključuje možnost odjave prejemnika. Zanima vas, kako lahko podjetje vodi seznam tistih stikov, ki so se odjavili, seveda izključno z namenom preprečevanja ponovnega uvoza odjavljenih stikov v sistem za pošiljanje sporočil. Problem lahko nastane, kadar pridobite bazo npr. iz PIRSa (seveda le tistih, ki dovoljujejo pošiljanje sporočila z možnostjo odjave) in je med njimi določen stik, ki se je v preteklosti od vaših sporočil že odjavil. Ali lahko v sistemu za pošiljanje sporočil še vedno vodite te stike, vendar le na posebnem seznamu, ki onemogoča ponoven uvoz podatkov, a hkrati omogoča prejemniku, da se npr. prek spletnega obrazca ponovno prijavi. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Glede na to, da veljavna zakonodaja (ZVOP-1 in ZEKom) določata obveznost pošiljatelja, da upošteva zahtevo prejemnika po prenehanju pošiljanja elektronskih sporočil, ste dolžni to zakonodajo spoštovati. Zato Pooblaščenec meni, da v primeru, ko se vaša baza redno osvežuje s podatki iz javno dostopne baze, ki vsebujejo tudi podatke prejemnikov, ki so od vas že zahtevali prenehanje pošiljanja nenaročene elektronske pošte, nimate druge izbire, kot da vodite tudi bazo teh prejemnikov. Le tako jih namreč lahko iz osvežene baze izbrišete in s tem preprečite, da bi prejemali nenaročeno elektronsko pošto. O b r a z l o ž i t e v: Ker se na naš poziv k dodatnim pojasnilom niste odzvali, vam lahko posredujemo le splošen odgovor. V prvi vrsti Pooblaščenec pojasnjuje, da kontakti, ki jih pridobivate iz baze poslovnega imenika, ne predstavljajo nujno osebnih podatkov. V kolikor gre npr. za elektronske naslove podjetij (info@podjetje.si), takšni elektronski naslovi ne predstavljajo osebnih podatkov. Osebni podatek je namreč glede na določbe ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Pri tem je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Drugače pa je z elektronskimi naslovi tipa ime.priimek@podjetje.si, saj bi bil posameznik iz takega elektronskega naslova že lahko določljiv. Posledično je torej treba v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, ali določen elektronski naslov predstavlja osebni podatek. Če ne gre za osebne podatke, se določbe ZVOP-1 ne uporabljajo in Pooblaščenec ni pristojen za nadzor. Razlaga v nadaljevanju glede neposrednega trženja zato v delu, ki se nanaša na ZVOP-1, velja le, kadar gre za elektronski naslov, ki hkrati predstavlja osebni podatek posameznika. Neposredno trženje urejajo hkrati štirje zakoni, in sicer ZVOP-1, Zakon o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 43/04 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZEKom), Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (Ur. l. RS, št. 61/06 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZEPT) in Zakon o varstvu potrošnikov (Ur. l. RS, št. 20/98 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVPot). Pri tem se v primeru neposrednega trženja s sredstvi elektronske komunikacije primarno uporabljajo ZEKom, ZEPT in ZVPot, saj ZVOP-1 področje neposrednega trženja ureja bolj splošno (torej ne v povezavi s sredstvi elektronske komunikacije). Vendarle pa v primerih, kadar elektronski naslov predstavlja osebni podatek, velja tudi določba
- člena ZVOP-1, po kateri lahko posameznik kadarkoli pisno ali na drug dogovorjen način zahteva, da upravljavec osebnih podatkov trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja ter o tem v nadaljnjih petih dneh pisno ali na drug dogovorjen način obvestiti posameznika, ki je to zahteval. Posledično mora torej upravljavec prenehati z uporabo elektronskega naslova posameznika za namene neposrednega trženja, če ta to zahteva. Enako pa dejansko izhaja tudi iz določbe četrtega odstavka
- člena ZEKom, po katerem ni dovoljeno pošiljati elektronske pošte za potrebe neposrednega trženja brez veljavnega naslova, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo za prekinitev takega neposrednega trženja. Če se vaša baza nenehno avtomatično (nenadzorovano) osvežuje, Pooblaščenec meni, da nimate druge izbire, kot da vodite tudi bazo tistih prejemnikov, ki so izrecno izjavili, da se naj njihovih elektronskih naslovov več ne uporablja za namene neposrednega trženja. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026