Neposredno trženje po elektronski pošti + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.04.2015 Številka: 0712-1/2015/987 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre --> Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre Prejeli smo vaš dopis,v katerem sprašujete, ali je dopustno uporabiti javno objavljene službene elektronske naslove za namene ponujanja blaga in storitev. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.Neposredno trženje po elektronski pošti je različno urejeno, ko gre za sporočila posredovana pravnim oziroma fizičnim osebam. V obeh primerih morajo sporočila izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka
- člena ZEPT, ki določajo informacije, ki jih mora komercialno elektronsko sporočilo jasno vsebovati. Fizičnim osebam pa se lahko komercialna elektronska sporočila posredujejo le ob njihovem predhodnem soglasju, oziroma, če prodajalec svojemu bivšemu kupcu ponuja podobno blago ali storitev, pod pogoji iz drugega odstavka
- člena ZEKom-
- Za odgovor, ali gre v primeru pošiljanja komercialnih sporočil na javno objavljene elektronske naslove uslužbencev, za neposredno trženje fizičnim ali pravnim osebam, pa lahko Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP), zaradi omejene pristojnosti za tem področju samo domneva, da gre v konkretnem primeru za neposredno trženje fizičnim osebam.O b r a z l o ž i t e v:Ponujanje blaga in storitev (neposredno trženje) z uporabo sredstev elektronskih komunikacij (torej tudi po elektronski pošti) urejajo poleg ZVOP-1 še Zakon o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 43/04 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZEKom-1) in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (Ur. l. RS, št. 69/09 uradno prečiščeno besedilo in 19/15, v nadaljevanju ZEPT). Ker ureditev je ZEKom-1 in ZEPT v razmerju do ZVOP-1 specialna, se uporablja torej ureditev ZEKom-1 in ZEPT. IP je v okviru svojih zakonskih pooblastil pristojen zgolj za nadzor nad izvajanjem ZVOP-1, zato ne more podajati zavezujočih tolmačenj predpisov ZEKom-1 in ZEPT. Nadzor nad pravilnim izvrševanjem ZEKom-1 izvaja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), nadzor nad ZEPT pa Tržni inšpektorat Republike Slovenije.ZEKom-1 ureja vprašanja neposrednega trženja v
- členu in pravi, da je uporaba elektronske pošte za namene neposrednega trženja, dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. Ne glede to, pa lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku. Navedena ureditev se skladno s četrtim odstavkom istega člena uporablja le za fizične osebe.ZEPT pa ureja področje neposrednega trženja v
- členu. Prvi odstavek določa informacije, ki morajo iz komercialnega sporočila jasno izhajati in pravi, da lahko ponudnik storitev pošilja komercialna sporočila, ki so del storitev informacijske družbe, če: – je komercialno sporočilo kot tako jasno razpoznavno, – je nedvoumno navedena fizična ali pravna oseba, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano, – so jasno in nedvoumno navedeni pogoji za sprejem posebnih ponudb, ki so povezane s popusti, premijami in darili, ki morajo biti kot taki nedvoumno označeni, in – so jasno in nedvoumno ter lahko dostopno navedeni pogoji za sodelovanje v nagradnih tekmovanjih ali igrah na srečo, ki morajo biti kot taki jasno razpoznavni. Navedeni pogoji iz prvega odstavka
- člena ZEPT, pa veljajo za vse naslovnike komercialnih sporočil, ki so fizične ali pravne osebe. Pošiljanje komercialnih sporočil je bilo do nedavnega na podlagi ZEPT, podobno kot na podlagi ZEKom-1, pogojeno z naslovnikovim soglasjem, z novelo ZEPT-B (Uradni list št. 19/15), ki je pričela veljati
- 2015, pa je bila uvedena sprememba, po kateri je prenehal veljati pogoj, da je potrebno predhodno soglasje pridobiti tudi od prejemnikov, ki so pravne osebe. Drugi odstavek
- člena ZEPT namreč izrecno določa, da mora ponudnik poleg pogojev iz prejšnjega odstavka, pri pošiljanju komercialnih sporočil, ki so del storitev informacijske družbe, upoštevati tudi pravila o soglasju prejemnika storitve skladno z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije. Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je nova ureditev uvedla razlikovanje, ko gre sporočila posredovana z namenom neposrednega trženja pravnim oziroma fizičnim osebam. V obeh primerih morajo sporočila izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka
- člena ZEPT, za posredovanje elektronskih sporočil fizičnim osebam, pa mora biti izpolnjen tudi pogoj glede predhodnega soglasja iz prvega odstavka
- člena ZEKom-1, oziroma pogoj glede ponujanja podobnih izdelkov ali storitev kupcem na podlagi drugega odstavka
- člena ZEKom-1.Ali gre v primeru pošiljanja komercialnih sporočil na javno objavljene elektronske naslove uslužbencev, za neposredno trženje fizičnim ali pravnim osebam, pa IP ne more zagotovo ugotoviti, saj je za tolmačenje navedenih pravnih podlag pristojen AKOS v okviru konkretnega pritožbenega postopka. Na podlagi povedanega lahko torej IP samo domneva, da bi v konkretnem primeru, če bi šlo za neposredno trženje pravni osebi, pri kateri je uslužbenec zaposlen, moralo biti komercialno sporočilo naslovljeno na splošni elektronski naslov pri pravni osebi in ne neposredno na zaposlenega. Če gre torej za ponujanje blaga ali storitev neposredno uslužbencu, pa IP domneva, da bi bilo primerneje, da se uporablja pravila glede neposrednega trženja fizičnim osebam.Lep pozdrav,Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026