← Slovenija

Nošenje kontrolnih nalog domov - IPRS

Nošenje kontrolnih nalog domov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.05.2012 Številka: 0712-1/2012/1430 Kategorije:Šolstvo --> Kategorije: Šolstvo Prejeli smo vašo elektronsko pošto, v kateri nas prosite za mnenje glede obdelave podatkov o ocenah učencev. Zanima vas, ali sodi ocena učenca, ki jo dobi pri kontrolni nalogi, med osebne podatke. Prav tako želite vedeti, ali učitelj sploh lahko odnese domov kontrolne naloge učencev in jih doma ocenjuje. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Kadar sta poleg ocene navedena še ime in priimek učenca oz. drugi podatki, iz katerega je učenca mogoče določiti, ali pa je učenca mogoče določiti že iz same ocene kontrolne naloge, ta ocena predstavlja njegov osebni podatek. Po mnenju Pooblaščenca sodi vprašanje popravljanja kontrolnih nalog na domu med vprašanja zavarovanja osebnih podatkov. Ta morajo biti v primerih, ki niso natančno urejeni s Pravilnikom, urejena z notranjih aktom šole. V njem mora biti tudi opredeljeno, ali in kdaj sploh je dopustno, da učitelj kontrolnih nalog ne popravlja v šolskih prostorih, ampak na domu. Notranji akt mora v tem primeru tudi določiti ukrepe, ki jih mora zagotoviti/spoštovati učitelj med tem, ko kontrolne naloge začasno niso v šolskih prostorih, da prepreči nepooblaščene/nezakonite seznanitve z osebnimi podatki s strani tretjih. O b r a z l o ž i t e v: Kot izhaja iz določb prvega odstavka
  6. člena ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Iz vašega dopisa ni jasno, ali so mišljene ocene brez drugih podatkov (torej podatkov o tem, kdo je prejel to oceno) ali ocene poleg drugih podatkov (npr. ime in priimek učenca). Kadar gre namreč načeloma za podatek, iz katerega ni mogoče določiti posameznika (npr. ni mogoče ugotoviti, komu ocena pripada), ne gre za osebni podatek. Če je torej ocena objavljena poleg imena in priimka posameznega učenca, gre nedvomno za osebni podatek. Če pa je ločena od drugih podatkov učenca in se iz nje ne da določiti, komu pripada, ne gre za osebni podatek. V konkretnem primeru gre za vprašanje, ki se nanaša na kontrolne naloge, zato Pooblaščenec domneva, da gre za primere, ko sta ime in priimek učenca razvidna iz kontrolne naloge, prav tako pa je po tem, ko je naloga popravljena, razvidna ocena. V takem primeru gre po mnenju Pooblaščenca za osebni podatek, prav tako pa osebne podatke učenca predstavljata že njegovo ime in priimek. Iz vašega dopisa ni razvidno, ali se vprašanje nanaša na osnovno ali na srednjo šolo, zato vam v nadaljevanju podajamo splošen odgovor. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju določa
  7. člen ZVOP-1 (kamor glede na določbe 10

(2)člena Zakona organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sodijo tudi zasebne šole), po katerem se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki v zasebnem sektorju pa se glede na določbe
  1. čl. ZVOP-1 lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Zakonsko pravno podlago v smislu navedenih določb
  2. člena ZVOP-1 dajejo osnovnim šolam Zakon o osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 12/96 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZOsn), srednjim pa Zakon o gimnazijah (Ur. l. RS, št. 1/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZGim) in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 79/06, v nadaljevanju: ZPSI-1). Navedena zakonodaja torej opredeljuje, katere osebne podatke lahko obdelujejo šole, na kakšen način ter za kakšen namen, prav tako pa vsebuje določbe o zavarovanju osebnih podatkov, ki jih šole obdelujejo. Tako navedeni zakoni kot tudi ustrezni podzakonski akti dokaj natančno opredeljujejo način zavarovanja osebnih podatkov. Medtem ko ZOsn sam ne vsebuje posebnih določb o zavarovanju osebnih podatkov, pa toliko bolj podrobneje to ureja Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja (Ur. l. RS, št. 80/2004, 76/2008 v nadaljevanju Pravilnik 1). Ta v tretjem odstavku
  3. člena izrecno določa, da se dokumentacija z zbirkami osebnih podatkov ne sme odnašati iz šolskih prostorov. Za nadzor je odgovoren ravnatelj. Dokumentacija z zbirkami osebnih podatkov se v šoli hrani v zbornici, tajništvu, kabinetih ali drugem prostoru. Shranjena mora biti tako, da do nje nimajo dostopa nepooblaščene osebe. Način in mesto hrambe se podrobneje določi v notranjem aktu šole. Pooblaščenec glede na navedene določbe sklepa, da zbirka kontrolnih nalog ne predstavlja dokumentacija z zbirkami osebnih podatkov v smislu
  4. člena Pravilnika
  5. Dejstvo je, da sama zbirka kontrolnih nalog sicer predstavlja zbirko osebnih podatkov, ne predstavlja pa tudi dokumentacije z zbirkami osebnih podatkov, kot je mišljena v
  6. členu Pravilnika
  7. Slednja namreč po mnenju Pooblaščenca predstavlja dokumente, ki vsebujejo sezname učencev, zaposlenih ipd. kot npr. redovalnica. Pooblaščenec tako sklepa tudi ob upoštevanju določb
  8. člena Pravilnika 1, ki se nanaša na podatke o napredovanju učencev (kamor po mnenju Pooblaščenca sodijo tudi podatki o njegovih ocenah). Ta namreč določa, da podatke o napredovanju učenca vpisuje razrednik v matični list, matično knjigo, redovalnico in drugo predpisano dokumentacijo ter podrobneje določa način hrambe teh dokumentov. Pooblaščenec meni, da navedeni dokumenti predstavljajo dokumentacijo z zbirkami osebnih podatkov, ki jo obravnava Pravilnik 1 in se torej stroga določba o popolni prepovedi odnašanja te dokumentacije iz šolskih prostorov nanaša nanje, ne pa izrecno tudi npr. na same kontrolne naloge ali drugo dokumentacijo (kot npr. dokumente v zvezi s šolsko prehrano, interesnimi dejavnostmi…). Pooblaščenec meni, da je treba glede ocenjevanja kontrolnih nalog na domu upoštevati predvsem IX. poglavje Pravilnika 1, ki vsebuje določbe o ukrepih in postopkih za zavarovanje osebnih podatkov. V navedenem poglavju v
  9. členu Pravilnik 1 določa, da zavarovanje osebnih podatkov obsega organizacijske in ustrezne logično tehnične postopke, s katerimi se varujejo osebni podatki, vsebovani v predpisani dokumentaciji in ukrepe, s katerimi se varujejo osebni podatki, preprečuje slučajno ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihovo spremembo ali izgubo kakor tudi nepooblaščeno obdelavo podatkov. Šola je dolžna zagotoviti, da se varujejo prostori, oprema in sistemsko programska oprema, varuje aplikativna programska oprema, s katero se obdelujejo osebni podatki, preprečuje nepooblaščen dostop do osebnih podatkov pri njihovem prenosu, vključno s prenosom po telekomunikacijskih omrežjih ter omogoča poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni osebni podatki uporabljeni ali vnešeni v zbirke osebnih podatkov oziroma v predpisano dokumentacijo in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov. Uporaba in dostop do osebnih podatkov iz zbirk podatkov, ki se vodijo v papirni obliki, morata biti glede na
  10. člen Pravilnika 1 varovana z organizacijskimi, fizičnimi in tehničnimi ukrepi, ki nepooblaščenim preprečujejo dostop do osebnih podatkov ter onemogočajo seznanjanje z njihovo vsebino. Dokumentacija, ki vsebuje osebne podatke, mora biti shranjena na način, ki nepooblaščenim onemogoča dostop do podatkov in neupravičeno seznanjanje z njihovo vsebino. Za zagotovitev varnosti posredovanja in prenosa osebnih podatkov je treba določiti, kako se prenašajo nosilci osebnih podatkov (dokumentacija, diskete) znotraj šole. Varovanje prostora, opreme in sistemsko programske opreme se glede na
  11. člen Pravilnika 1 zagotavlja z določitvijo pooblaščenih delavcev, ki imajo pravico dostopa do zavarovanih prostorov, v katerih so shranjene zbirke podatkov in dokumentacija. Z notranjim aktom se določi čas, ko je zagotovljena oziroma omejena pravica do dostopa. V notranjem aktu se opredeli tudi režim ravnanja s ključi zavarovanih prostorov, ki so namenjeni hrambi zbirk in dokumentacije z osebnimi podatki. Pooblaščeni delavci so dolžni med drugim poskrbeti, da se pri zbiranju, obdelovanju, shranjevanju, posredovanju in uporabi osebnih podatkov z osebnimi podatki ne more seznaniti nepooblaščena oseba, in zaklepati pisalne mize, omare, blagajne in pisarne, v katerih hranijo osebne podatke, kadar zapuščajo delovne prostore med delovnim časom oziroma kadar odidejo domov. Tudi ZGim in ZPSI-1 ne vsebujeta natančnejših določil o zavarovanju osebnih podatkov niti o možnosti učitelja, kontrolne naloge popravlja na domu. Vodenje dokumentacije in torej posledično zavarovanje osebnih podatkov tako za gimnazije kot za poklicno in strokovno izobraževanje določa Pravilnik o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 86/99, 108/99, v nadaljevanju Pravilnik 2). Ta v
  12. členu določa, da je šola dolžna varovati šolsko dokumentacijo in osebne podatke, vsebovane v evidencah, pri njihovem nastajanju, zbiranju, obdelovanju, shranjevanju, uporabi in posredovanju kot zaupno gradivo proti poškodovanju ali odtujitvi oziroma nepooblaščenemu dostopu in uporabi podatkov iz te dokumentacije v skladu s predpisi o varovanju osebnih podatkov in arhivskem gradivu. Za uresničevanje varovanja navedenih podatkov je šola dolžna s posebnim notranjim zaupnim aktom določiti osebe, pooblaščene za ravnanje s temi podatki, prostore in naprave, postopke in ukrepe ter opredeliti način izvedbe varovanja teh podatkov v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. V skladu z določbami
  13. člena Pravilnika 2 se dokumenti o pisnem preverjanju znanja (izpitni testi, seminarske, raziskovalne ali druge naloge, izdelki oziroma storitve praktičnega pouka oziroma drugih dejavnosti in druga dokumentacija) po vnosu podatkov o ocenjevanju oziroma ocenah v ustrezne evidence vrnejo dijaku na koncu šolskega leta oziroma po dokončnem postopku, če ni z drugimi predpisi določeno drugače; šola jih lahko zadrži zaradi predstavitvenih, raziskovalnih ali podobnih namenov, če se tako sporazume z dijakom oziroma njegovimi starši. Pravilnik pa glede na
  14. člen šteje izpitne teste, seminarske, raziskovalne ali druge naloge, izdelke oziroma storitve iz praktičnega pouka oziroma drugih dejavnosti in drugo dokumentacijo, s katero se ravna v skladu s pravili o varovanju izpitne tajnosti, med druge dokumente o preverjanju in ocenjevanju znanja dijaka. Glede na vse navedeno, Pooblaščenec vendarle meni, da bi pod določenimi pogoji učitelji za namene preverjanja uspešnosti učencev lahko kontrolne naloge popravljali na domu, kadar je ta možnost urejena v notranjem aktu šole in so v njem zapisani tudi ukrepi, ki jih mora zagotoviti/spoštovati učitelj med tem, ko kontrolne naloge začasno niso v šolskih prostorih, da prepreči nepooblaščene/nezakonite seznanitve z osebnimi podatki s strani tretjih. Pooblaščenec pri tem izhaja predvsem iz narave pedagoškega dela, ki se lahko deloma opravlja tudi na domu (npr. pisanje priprav na izvedbo pouka), pri čemer je treba v primeru obdelave osebnih podatkov izven šolskih prostorov (kot bi bil primer popravljanja šolskih nalog na domu, med bivanjem v šoli v naravi ipd) v notranjem aktu za te primere posebej predpisati ukrepe, ki naj jih učitelj zagotavlja v času, ko podatki niso v šolskih prostorih. Organizacija dela šole je tako v določeni meri prepuščena vodstvu šole. Treba pa je upoštevati, da tudi Zakon o delovnih razmerjih pod določenimi pogoji omogoča delodajalcu in zaposlenemu, da se dogovorita za opravljanje dela na domu (v celoti ali pa delno). Že ZVOP-1 sam namreč v četrtem odstavku
  15. člena predpisuje, da morajo funkcionarji, zaposleni in drugi posamezniki, ki opravljajo dela ali naloge pri osebah, ki obdelujejo osebne podatke, so dolžni varovati tajnost osebnih podatkov, s katerimi se seznanijo pri opravljanju njihovih funkcij, del in nalog. Dolžnost varovanja tajnosti osebnih podatkov jih obvezuje tudi po prenehanju funkcije, zaposlitve, opravljanja del ali nalog ali opravljanja storitev pogodbene obdelave. Hkrati je tudi iz že navedenih določb področne zakonodaje (ZOsn, ZGim, ZIPS-1, Pravilnik 1 in Pravilnik 2) nedvomno jasno, da morajo pooblaščene osebe ustrezno varovati osebne podatke, ki jih pri svojem delu obdelujejo, in v okviru tega tudi preprečiti dostop nepooblaščenim osebam. Posledično mora torej učitelj, ki kontrolne naloge popravlja izven šolskih prostorov, poskrbeti za ustrezno zavarovanje teh dokumentov in za onemogočanje dostopa do njih tretjim, nepooblaščenim osebam. Pooblaščenec pa tudi meni, da mora šola v okviru svojih navedenih obveznosti zavarovanja osebnih podatkov učencev vnaprej predpisati, v katerih primerih in pod katerimi pogoji lahko učitelji kontrolne naloge popravljajo na domu ter na kakšen način jih morajo zavarovati, da bodo zadostili zahtevam zakonodaje. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.