Novele Zakona o nalezljivih boleznih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.07.2021 Številka: 07121-1/2021/1234 Kategorije:Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas stališče IP glede Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih v delu, ki poleg karantene na domu omogoča tudi namestitev v posebne izolacijske centre. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma poudarjamo, da IP ni pristojen predlagatelj predpisov in ne nastopa v vlogi zakonodajalca, temveč lahko podaja mnenja in splošna stališča glede določb predpisov le v delu, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov. Zakonodajalec pa je tisti, ki lahko pretehta nujnost, primernost in sorazmernost določenih ukrepov in uredi ustrezno pravno podlago zanje. Kot smo že večkrat opozorili, IP tudi ne sme prevzemati odgovornosti predlagatelja predpisov niti ne more presojati, kateri od ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni so sorazmerni, nujni in potrebni ali kateri ukrepi so v praksi izvršljivi ter kako. Z vidika varstva osebnih podatkov materija zbiranja in obdelave podatkov v zvezi z zdravjem predstavlja enega najbolj resnih in tveganih posegov v zasebnost posameznika, zato terja veliko mero skrbnosti in premišljenega tehtanja tega, kateri podatki se zbirajo, kdo podatke zbira, kako dolgo se hranijo in zlasti, kateri so potrebni ukrepi za zagotavljanje čim višje ravni varstva ter zmanjševanje tveganj zlorab. To mora v skladu z
- členom Ustave RS urejati zakon. Z vidika varstva osebnih podatkov ob tem pojasnjujemo, da mora imeti upravljavec za zakonito obdelavo osebnih podatkov ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov, za posebne vrste osebnih podatkov, ki uživajo še višjo raven zaščite in med katere spadajo tudi podatki v zvezi z zdravjem, pa mora biti hkrati izpolnjen eden izmed posebnih pogojev, ki so določeni v členu 9
(2)Splošne uredbe o varstvu podatkov. Obdelava zdravstvenih podatkov je tako izjemoma dopustna na primer, če je potrebna: iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki; iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, kot je zaščita pred resnimi čezmejnimi tveganji za zdravje ali zagotovitev visokih standardov kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva ter zdravil ali medicinskih pripomočkov, na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti varovanje poklicne skrivnosti ipd. Vse možne izjeme od prepovedi obdelave posebnih vrst osebnih podatkov so predpisane v določbah 9
(2)(a)-(
- j)Splošne uredbe o varstvu podatkov. Prav tako morajo biti osebni podatki vedno obdelani skladno z načeli, ki so opredeljena v členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov, to so zakonitost, poštenost in preglednost, omejitev namena, najmanjši obseg podatkov, točnost, omejitev hrambe, celovitost in zaupnost ter odgovornost. Iz uvodnih izjav 41 in 45 Splošne uredbe o varstvu podatkov še izhaja, da bi morala biti pravna podlaga ali zakonodajni ukrep, ki ureja obdelavo osebnih podatkov, jasna in natančna, njena oziroma njegova uporaba pa predvidljiva za osebe, na katere se nanašata, v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice. V pravu Unije ali pravu držav članic bi moral biti določen namen obdelave. Poleg tega bi bili lahko v navedenem pravu opredeljeni splošni pogoji iz te uredbe, ki urejajo zakonitost obdelave osebnih podatkov, določena natančnejša pravila za določitev upravljavca, vrst osebnih podatkov, ki se obdelujejo, zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, subjektov, katerim se osebni podatki lahko razkrijejo, omejitve namena, roka hranjenja in drugih ukrepov za zagotovitev zakonite in poštene obdelave. Prav tako je naloga prava Unije ali prava držav članic, da določi, ali naj bo upravljavec, ki nalogo izvaja v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, javni organ ali druga fizična ali pravna oseba, za katero velja javno pravo, ali, kadar to upravičuje javni interes, tudi v zdravstvene namene kot so javno zdravje in socialna zaščita ter upravljanje storitev zdravstvenega varstva, fizična ali pravna oseba, za katero velja zasebno pravo, kot na primer poklicno združenje. IP na koncu ponovno poudarja, da Zakonov o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih ne sme komentirati z vidika morebitnih posegov v širšo pravico do zasebnosti, svobodo gibanja oziroma drugih pravic in svoboščin, saj to presega njegove pristojnosti. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026