Občutljivi osebni podatki v delovnem sporu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.06.2007 Številka: 0712-555/2007/2 Kategorije:Občutljivi OP, Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki, Občutljivi OP Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je od vas po elektronski pošti dne 06.06.2007 prejel vprašanje v zvezi s posredovanjem zdravstvenih podatkov za potrebe reševanja spora na delovnem sodišču. Navajate, da gre za primer spolnega nadlegovanja na delovnem mestu in da vas zanima, ali lahko zagovornik obtoženega in zagovornik delodajalca skupaj z obtoženim zahtevata vpogled v zdravstveni karton tožečih strank? Sodišče namreč zahteva, da se tožeče stranke do 14.06.2007 izjavijo, ali bodo prinesle karton na vpogled.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:ZVOP-1 določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. ZVOP-1 v
- členu opredeljuje obdelavo osebnih podatkov kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Glede na vaš opis konkretnega primera je najprej potrebno ugotoviti, da se vaše vprašanje nanaša na obdelavo občutljivih osebnih podatkov. Podatek o zdravstvenem stanju namreč, v skladu z
- točko
- člena ZVOP-1, sodi med tako imenovane občutljive osebne podatke, za obdelavo katerih je zakon v
- členu navedel še dodatne, strožje pogoje in predpostavke, ki morajo biti v skladu z ZVOP-1 izpolnjeni, da je obdelava občutljivih osebnih podatkov zakonsko dopustna. Tako se občutljivi podatki v skladu s navedenim členom lahko obdelujejo le v naslednjih primerih:
- če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
- če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
- če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
- točke tega člena;
- če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
- če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
- če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
- če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
- če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.Iz
- tč. zgoraj navedenega člena nedvomno izhaja, da je obdelava občutljivih osebnih podatkov dopustna v primeru uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku, kamor po oceni Pooblaščenca spada tudi vaš primer. Ob navedenem je potrebno tudi pojasniti, da ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Tako je potrebno dopustnost zbiranja podatkov o zdravstvenem stanju posameznika, v zvezi s spori pred delovnim sodiščem, presojati tudi v luči procesne zakonodaje, ki splošno ureja področje postopka, ki se uporablja pred delovnimi in socialnimi sodišči in sicer gre za Zakon o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 36/04, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP). Ta v
- čl. pravi, da so državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, dolžni na zahtevo sodišča brezplačno posredovati zahtevane podatke. Izhajajoč iz vaših navedb, da vas je sodišče pozvalo, da se izjasnite, ali boste predložili svoje zdravstvene kartone na vpogled, pa Pooblaščenec sklepa, da v vašem primeru sodišče ni postopalo po navedenem
- čl. ZPP. Sodišče vas je verjetno (kar Pooblaščenec ocenjuje glede na vaše navedbe) v skladu z
- čl. ZPP pozvalo, da predložite dokaze o dejstvih, glede katerih teče ugotovitveni postopek. Navedeni člen namreč pravi, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Če sodišče na podlagi izvedenih dokazov (
- člen) ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. To pomeni, da mora tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, to dejstvo tudi dokazati, sicer sodišče šteje, da ni dokazano in sledi navedbam nasprotne stranke. Upoštevaje
- čl. ZPP mora stranka sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb. Če se ena stranka sklicuje na listino in trdi, da je ta pri drugi stranki, zahteva sodišče od te stranke, naj listino predloži, in ji določi za to rok. Stranka ne sme odreči predložitve listine, če se je v pravdi sama sklicevala nanjo v dokaz svojih navedb ali če gre za listino, ki jo mora po zakonu izročiti ali pokazati, ali če velja listina po vsebini za skupno za obe stranki. Glede pravice stranke, da odreče predložitev drugih listin, veljajo smiselno določbe
- do
- člena ZPP. Pooblaščenec v zvezi s tem ugotavlja, da iz teh določb izhaja, da lahko stranka odreče predložitev listine, če ima za to tehtne razloge, zlasti še, če bi s tem spravila v hudo sramoto, precejšnjo premoženjsko škodo ali pa v kazenski pregon sebe ali svoje krvne sorodnike v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do vštetega tretjega kolena; svojega zakonca ali osebo, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, kot jo določa zakon, ki ureja zakonsko zvezo, ali sorodnike po svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali pa svojega skrbnika ali oskrbovanca, posvojitelja ali posvojenca. Na podlagi navedenega in upoštevaje vaš opis dejstev Pooblaščenec ugotavlja, da poziv sodišča stranki, naj predloži določene listine (tudi občutljive zdravstvene podatke), ni v nasprotju z določbami ZVOP-1, saj se stranka lahko sama odloči, ali bo zahtevane dokaze predložila ali ne. Ob tem pa Pooblaščenec opozarja tudi na določbo
- čl. ZPP, po kateri imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati (vse) spise pravde, v kateri so udeležene. Iz navedenega tako izhaja, da bodo ti podatki v primeru, da jih boste sodišču predložili, dostopni tudi nasprotni stranki (torej toženi stranki in njenemu pooblaščencu), za kar obstaja izrecna podlaga v zakonu. V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašanje vas lepo pozdravljamo. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026