Obdelava arhivskega gradiva vojaških sodišč + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 30.03.2015 Številka: 0712-1/2015/943 Kategorije:Statistika in raziskovanje --> Kategorije: Statistika in raziskovanje prejeli smo vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z uporabo arhivskega gradiva o načinu odločanja vojaških sodišč in drugih državnih organov v kazenskih zadevah v letih 1941- 1946., torej s podatki in tematiko, ki so stari najmanj 70 let. Navajate, da želite izvedeti, pod kakšnimi pogoji, kdaj in kaj lahko objavite izmed te arhivske dokumentacije glede podatkov o pogrešanih/umrlih osebah na podlagi sodnih ali hitrih postopkov v primerih, da: 1) gre za interno publikacijo z namenom lažjega dostopa organa do evidence tovrstnih zadev,2) se uporabi kot seminarska, magistrska ali doktorska naloga, katerih izvodi ostanejo v knjižnici,3) se objavi kot tržno blago (knjiga),4) kako je z mladoletnimi obdolženci, ki so bili takrat v postopkih obravnavanja, sedaj so polnoletni. Ali inicialki ustrezata.V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Glede obdelave osebnih podatkov v javnem arhivskem gradivu je treba upoštevati določbe specialnih zakonov, v konkretnem primeru določbe Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (dalje ZVDAGA). Informacijski pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da so v javnem arhivskem gradivu varovani občutljivi osebni podatki, ki jih taksativno določa drugi odstavek
- člena ZVDAGA, ostali podatki pa so, na podlagi pisne zahteve, dostopni vsakomur. O tem, dostop in uporabo katerih osebnih podatkov vam bo v konkretnem primeru dovolil, odloča pristojni Arhiv RS. Ta mora pri dostopu upoštevati, da se kot nedostopni oddvojijo le posamezni dokumenti, ki vsebujejo podatke, ki jih varujejo roki nedostopnosti, in ne širše enote gradiva. Kadar posamezni dokumenti vsebujejo podatke, ki jih varujejo roki nedostopnosti, poleg njih pa tudi podatke, do katerih bi bilo mogoče dostopati, se za dostop pripravi anonimizirana kopija dokumenta, na kateri so podatki, ki jih varujejo roki nedostopnosti, prekriti tako, da neposreden ali posreden vpogled ni omogočen.O b r a z l o ž i t e v:
- Dostop do osebnih podatkov v javnih arhivihUvodoma velja poudariti, da ZVOP-1 v
- členu določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Arhiv RS, upoštevaje določbo
- točko prvega odstavka
- člena ZVOP-1, spada med upravljavce osebnih podatkov v javnem sektorju, kar pomeni, da se glede pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov v javnem arhivskem gradivu in zasebnem arhivskem gradivu, ki zapade pod ZVDAGA, uporablja
- člen ZVOP-
- Ta v prvem odstavku pravi, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Iz navedenega tako izhaja, da je glede obdelave osebnih podatkov v arhivskem gradivu treba upoštevati določbe specialnih zakonov, v konkretnem primeru določbe Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14, dalje ZVDAGA). To pomeni, da se glede dostopa do osebnih podatkov, ki se nahajajo v arhivskem gradivu, za katerega veljajo določbe ZVDAGA, uporablja ta zakon, saj ZVOP-1 določa zgolj pravila glede posredovanje osebnih podatkov uporabnikom le teh ter ureja splošno pravno podlago obdelavo osebnih podatkov za zgodovinske, statistične ali znanstveno – raziskovalne namene.
- Obdelava osebnih podatkov iz javnih arhivovKot že pojasnjeno pod točko 1, se glede dostopa in obdelave osebnih podatkov, zajetih v gradivu, ki zapade pod ZVDAGA, v celoti uporabljajo določbe tega, specialnega, zakona. Nadaljnja obdelava osebnih podatkov iz tega gradiva je torej mogoča pod pogoji, ki jih določa ZVDAGA in ne glede na osebno privolitev prizadetih posameznikov. Če so za dostop do arhivskega gradiva izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZVDAGA, se pravni interes praviloma ne zahteva. Iz prvega odstavka
- člena ZVDAGA ob tem izhaja, da je javno arhivsko gradivo v arhivih in v lastni hrambi na podlagi pisne zahteve za uporabo ali preko objave na svetovnem spletu dostopno vsakomur. Zahteva za uporabo mora vsebovati osebno ime oziroma naziv osebe in njeno uradno dodeljeno identifikacijsko oznako, namen uporabe gradiva ter druge podatke, potrebne za dostop do gradiva. V skladu s tretjim odstavkom
- člena ZVDAGA lahko arhiv dovoli objavo reprodukcij javnega arhivskega gradiva v reklamne, propagandne ali podobne namene, razen če bi to nasprotovalo značaju ali pomenu arhivskega gradiva. Podrobnejše pogoje glede uporabe arhivskega gradiva določa Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 86706, dalje Uredba), v členih od
- do
- Ali in pod kakšnimi pogoji bo dovolil uporabo arhivskega gradiva (tudi npr. njegovo javno objavo in objavo v knjigi, seminarski nalogi, internem gradivu..), je, upoštevaje ZVDAGA in Uredbo, v celoti v pristojnosti Arhiva RS. IP namreč ni pristojen za razlago predpisov ali dajanje pravnih mnenj in pojasnil na področju arhiviranja in arhivskih gradiv, saj ta materija ni v neposredni zvezi s področjem varstva osebnih podatkov ali dostopa do informacij javnega značaja. Upoštevaje navedeno predlagamo, da se za več informacij oz. mnenje glede možnosti uporabe arhivskega gradiva obrnete tudi na Arhiv RS. Glede osebnih podatkov v arhivskem gradivu pa še pojasnjujemo, da so, pod pogoji, ki jih določa drugi odstavek
- člena ZVDAGA, v tem gradivu varovani le nekateri osebni podatki. V arhivskem gradivu so tako varovani le osebni podatki o zdravstvenem stanju, spolnem življenju, žrtvah kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zakonsko zvezo, družino in otroke, storilcih kaznivih dejanj in prekrškov, razen kaznivih dejanj in prekrškov oseb, zoper katere je bil voden postopek zaradi nasprotovanja nekdanjemu enopartijskemu režimu, verskem prepričanju in etnični pripadnosti. Tudi ti osebni podatki pa postanejo dostopni za javno uporabo 75 let po nastanku gradiva ali 10 let po smrti posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če je datum smrti znan, če ni z drugimi predpisi drugače določeno. Glede na to, da navajate, da gre za arhivsko gradivo iz leta 1941 do 1946, ugotavljamo, da je »najmlajše« gradivo staro »le« 69 let, zato v tem gradivu vsi osebni podatki (še) niso prosto dostopni. Kot že pojasnjeno, je pristojnost odločanja o tem, dostop in uporabo katerih osebnih podatkov vam bo v konkretnem primeru dovolil, v celoti na Arhivu RS. Dodajamo pa še, da mora ta, v skladu s
- odstavkom
- člena ZVDAGA pri dostopu do javnega arhivskega gradiva po prvem ali drugem odstavku
- člena ZVDAGA upoštevati, da se kot nedostopni oddvojijo le posamezni dokumenti, ki vsebujejo podatke, ki jih varujejo roki nedostopnosti, in ne širše enote gradiva. Kadar posamezni dokumenti vsebujejo podatke, ki jih varujejo roki nedostopnosti, poleg njih pa tudi podatke, do katerih bi bilo mogoče dostopati, se za dostop pripravi anonimizirana kopija dokumenta, na kateri so podatki, ki jih varujejo roki nedostopnosti, prekriti tako, da neposreden ali posreden vpogled ni omogočen.Prijazen pozdrav,Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026