← Slovenija

Obdelava davčnih številk zaposlenih ob uvedbi davčnih blagajn - IPRS

Obdelava davčnih številk zaposlenih ob uvedbi davčnih blagajn + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.12.2015 Številka: 0712-1/2015/3141 Kategorije:Davčni postopki --> Kategorije: Davčni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je v zadnjem času prejel več dopisov, v katerih zaposleni v knjižnicah sprašujejo, iz kakšnih razlogov morajo zaposleni v javnem zavodu, ki bodo ob uvedbi davčnih blagajn izdajali službene račune, vnesti oz. posredovati svoje davčne številke. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z obdelavo davčnih številk fizičnih oseb, ki bodo za zavezance izdajale račune. Pravna (zakonska) podlaga za obdelavo davčnih številk fizičnih oseb, ki bodo v postopku potrjevanja računov z uporabo elektronske naprave za izdajo računov (davčna blagajna) za zavezanca izdajala račune, je podana v drugem odstavku
  6. člena in drugem odstavku
  7. člena Zakona o davčnem potrjevanju računov (Uradni list RS, št. 57/15, v nadaljevanju ZDavPR).Davčne številke fizičnih oseb, ki bodo za zavezanca izdajale račune, se bodo po določbi
  8. člena in tretjega odstavka
  9. člena ZDavPR lahko uporabljale le za namene preverjanja zakonitosti zaposlitve in dela in nadzora pravilnosti obračuna davkov in prispevkov ter za nadzor nad izvajanjem tega zakona.O b r a z l o ž i t e v:ZVOP-1 kot sistemski zakon določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. V prvem odstavku
  10. člena ZVOP-1, kjer je določena splošna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, je določeno, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, v drugem odstavku pa je nadalje določeno, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Po določbi
  11. člena ZVOP-1 se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.Iz zgoraj citiranih določb
  12. člena ZVOP-1 izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon, ki ureja posamezno področje ali pa, če je za obdelavo določenih posebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Kadar je obdelava osebnih podatkov določena v zakonu, mora biti v zakonu obvezno določen tudi namene zbiranja oz. obdelave osebnih podatkov. Ob tem velja opozoriti, da se kot neposredna zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov lahko šteje tudi tretji in četrti odstavek
  13. člena ZVOP-1 (za javni sektor) ter drugi in tretji odstavek
  14. člena ZVOP-1 (za zasebni sektor), seveda le v primeru, kadar so izpolnjeni pogoji, ki jih vsebujejo citirane določbe.Kot obdelava osebnih podatkov se po določbi
  15. točke
  16. člena ZVOP-1 šteje kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).Postopek potrjevanja računov za davčne namene pri gotovinskem poslovanju in s tem povezano obdelavo osebnih podatkov določa ZDavPR. Navedeni zakon v prvem odstavku
  17. člena določa, da račun, ki ga zavezanec izda kupcu, mora poleg podatkov, ki so določeni s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost in davčni postopek, vsebovati še naslednje podatke:
  18. čas izdaje računa (uro in minute);
  19. oznako fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave za izdajo računov;
  20. enkratno identifikacijsko oznako računa in
  21. zaščitno oznako izdajatelja računa.V drugem odstavku
  22. člena ZDavPR je nadalje še določeno, da mora zavezanec povezati oznako fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave iz
  23. točke prvega odstavka tega člena, z davčno številko te osebe. Davčna številka osebe, ki je izdala račun, se pošlje davčnemu organu kot podatek o računu iz
  24. točke drugega odstavka
  25. člena tega zakona v postopku potrditve računa.Nabor podatkov, ki jih mora zavezanec v postopku potrjevanja računov z uporabo elektronske naprave za izdajo računov posredovati davčnemu organu, je določen v drugem odstavku
  26. člena ZDavPR, ki določa:»Zavezanec mora davčnemu organu za namene dodelitve enkratne identifikacijske oznake računa sporočiti naslednje podatke o računu:
  27. davčno številko zavezanca, ki izda račun, če izda račun v tujem imenu in za tuj račun pa tudi davčno številko davčnega zavezanca, v imenu in za račun katerega je bil izdan račun;
  28. datum in čas izdaje računa;
  29. številko računa in način dodelitve številke računa;
  30. vrednost računa, skupno vrednost osnove po vrsti davka ali dajatve, razdeljeno po davčnih stopnjah, in pripadajoči davek ali dajatev, vrednost dobav na podlagi posebnih ureditev, dobav pri katerih je plačnik davka na dodano vrednost kupec blaga ali naročnik storitve, oproščenih dobav in neobdavčljivih dobav, ločeno po davčnih številkah iz
  31. točke tega odstavka;
  32. vrednost za plačilo;
  33. davčno številko fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave;
  34. zaščitno oznako izdajatelja računa;
  35. davčno številko oziroma identifikacijsko številko za namene davka na dodano vrednost kupca oziroma naročnika v primerih, ko so ti podatki v skladu z davčnimi predpisi navedeni na računu;
  36. številko prvotnega računa v primeru izvajanja postopka potrjevanja naknadne spremembe podatkov na računu iz četrtega odstavka tega člena.«Iz zgoraj citiranih določb
  37. in
  38. člena ZDavPR je razvidno, da se davčne številke fizičnih oseb, ki bodo za zavezanca izdajale račune, na računu, ki ga bo dobil kupec sicer ne bodo izpisovale, bodo pa se posredovale davčnemu organu. Citirane določbe
  39. in
  40. člena ZDavPR se z vidika določb
  41. člena ZVOP-1 štejejo kot izrecna in neposredna zakonska podlaga za obdelavo davčnih številk fizičnih oseb, ki bodo v postopku potrjevanja računov z uporabo elektronske naprave za izdajo računov (davčna blagajna) za zavezanca izdajala račune. S tem je zagotovljena zakonitost oziroma dopustnost predvidene obdelave osebnih podatkov, zaradi česar posameznik, na takšno obdelavo osebnih podatkov ne more vplivati.Namen obdelave zgoraj navedenih osebnih in drugih podatkov, ki jih mora zavezanec postopek potrjevanja računov z uporabo elektronske naprave za izdajo računov sporočiti davčnemu organu, je določen v
  42. členu ter tretjem odstavku
  43. člena ZDavPR. Določeno je, da se podatki, ki jih mora zavezanec sporočiti davčnemu organu (torej tudi davčna številka fizične osebe, ki izda račun in se šteje kot osebni podatek), lahko obdelujejo samo za namene preverjanja zakonitosti zaposlitve in dela in nadzora pravilnosti obračuna davkov in prispevkov.IP je v postopku priprave predloga ZDavPR sicer nasprotoval uvedbi takega sistema spremljanja blagajnikov (gl. povezavo: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/pripombe/Ministrstvo_za_finance_predlog_Zakona_o_potrjevanju_racunov__april_2015_.pdf in https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/pripombe/Ministrstvo_za_finance_predlog_Zakona_o_potrjevanju_racunov__april_2015_-Stalisce_IP_II.pdf), vendar pa je zakonodajalec njegova stališča le delno upošteval. Razlog za nasprotovanje IP je bil v nesorazmernosti ideje:- ker zbiranje davčnih številk blagajnikov ne sledi osnovnemu namenu uvedbe davčnih blagajn (oziroma za izvajanje sistema sploh ni nujno potreben); - ker gre za masovno zbiranje podatkov o blagajnikih (tj. o dejstvu, da je izdal račun za določen znesek, na določeni lokaciji in ob točno določenem času); - ker je bil takrat predviden predolg rok hrambe teh podatkov in - ker ni nujno, da bo zbiranje davčnih številk doseglo drugotni namen te ideje oziroma rešitve.Ta drugotni namen (ki pa mu je treba priznati legitimnost in upravičenost) masovnega zbiranja davčnih številk oseb, ki izdajajo račune, je v:- ugotavljanju indicev za obstoj možnih kršitev na področju zaposlovanja na črno ter posledično neplačevanja davkov in socialnih prispevkov;- olajšanem odločanju za usmerjen davčni nadzor oziroma usmerjen nadzor na področju zaposlovanja na črno (iz mase podatkov se ugotavljajo možne nepravilnosti in se nadzor usmeri v te davčne zavezance);- večjih možnostih za uspešen in učinkovit nadzor (npr. onemogočeno naknadno prirejanje podatkov v zvezi z zaposlenimi);- preventivnih učinkih (torej manj kršitev davčne in delovnopravne zakonodaje zaradi večjega nadzora);- posredni in dolgoročni koristi za zaposlene in njihovo zaposlitveno in socialno varnost;- možnosti neposrednega in usmerjenega ugotavljanja odgovornosti za nepravilnosti pri izdaji računov (prekrškovna odgovornost ni samo na davčnem zavezancu, temveč lahko tudi na blagajniku), ko se izvaja neposreden nadzoru na terenu;- omogočanju neposredne komunikacije z izdajatelji računov (blagajniki) pri neposrednem nadzoru na terenu;- skladnosti z računovodskimi standardi, ki zahtevajo, da so odgovorne osebe za sestavo knjigovodskih listin točno določene.Ob tem je podana še dejanska "olajševalna" okoliščina, da davčni organ (FURS) v vsakem primeru že razpolaga z vsemi davčnimi številkami izdajateljev računov (blagajnikov), podatki o njihovi zaposlitvi in podatki o njihovih delodajalcih. Z novo ureditvijo se bodo tako pridobivali le podrobnejši podatki o konkretnem delu blagajnikov v zvezi z izdajanjem računov.Prijazen pozdrav,Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. Informacijska pooblaščenkaPripravila: Jože Bogataj namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.