← Slovenija

Obdelava EMŠO pri izvrševanju prenosljivosti telefonskih številk - IPRS

Obdelava EMŠO pri izvrševanju prenosljivosti telefonskih številk + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.12.2006 Številka: 0712-515/2006/2 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Na podlagi 2.,
  2. in
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1 ter
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje glede obdelave EMŠO pri izvrševanju prenosljivosti telefonskih številk.Osebni podatki se po določbah
  6. odstavka
  7. člena ZVOP-1 lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (
  8. točka
  9. člena ZVOP-1). V 2 odstavku
  10. člena ZVOP-1 je nadalje določeno, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.Obdelava osebnih podatkov je v
  11. točki
  12. člena ZVOP-1 definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali, ki so pri ročni obdelavi zbirke osebnih podatkov namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Kot sredstva obdelave pa ista določba navaja, da je obdelava lahko ročna ali avtomatizirana.Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, so podrobneje določene v
  13. členu ZVOP-1, ki določa:

(1)Osebni podatki v zasebnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.Po določbah
  1. odstavka
  2. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom; Uradni list RS št. 43/04 in 86/04) lahko operaterji o svojih naročnikih zbirajo le sledeče podatke:- priimek in ime oziroma firmo naročnika in njeno organizacijsko obliko; - dejavnost naročnika na njegovo željo; - naslov naročnika; - naročniško številko; - na željo naročnika akademski, znanstveni ali strokovni naziv naročnika; - na podlagi plačila še dodatne podatke, če to želi naročnik in se s tem ne poseže v pravice tretjih oseb; - davčno številko za fizično osebo ter davčno in matično številko za pravno osebo.Po določbah
  3. odstavka
  4. člena ZEKom se lahko zgoraj navedeni podatki uporabljajo le za:
  5. sklepanje, izvajanje, spremljanje in prekinitev naročniške pogodbe;
  6. zaračunavanje storitev;
  7. pripravo in izdajanje naročniških imenikov v skladu s tem zakonom.Zakonodajalec je v ZEKom dosledno sledil načelu sorazmernosti pri obdelavi osebnih podatkov naročnikov, saj je namen ZEKom, ki je definiran v
  8. členu tega zakona, med drugim tudi varstvo pravic uporabnikov javnih komunikacijskih storitev, med katere nedvomno sodi tudi njihova pravica do varstva osebnih podatkov, ki jo kot eno temeljnih človekovih pravic zagotavlja že
  9. člen Ustave Republike Slovenije. Zaradi varovanja pravice do varstva osebnih podatkov in s tem povezanim preprečevanjem prekomernih in neupravičenih posegov v pravico naročnikov do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, je zakonodajalec v
  10. odstavku
  11. člena ZEKom taksativno določil, katere vrste osebnih podatkov lahko operaterji zbirajo oziroma obdelujejo o svojih naročnikih in s tem uporabnike zaščitil pred prekomernim in nesorazmernim zbiranjem njihovih osebnih podatkov s strani operaterjev. V primeru, ko specialni - področni predpis, kot je to v primeru
  12. člena ZEKom, z namenom varstva pravic potrošnikov določi in omeji obdelavo osebnih podatkov, operater kot upravljavec osebnih podatkov niti na podlagi osebne privolitve posameznika ne sme zbirati več osebnih podatkov, kot mu to dopušča področni zakon, še zlasti ne v primeru, če so osebni podatki, ki se zbirajo na podlagi osebne privolitve, po obsegu prekomerni in nesorazmerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Obdelava EMŠO:Zbiranje in obdelava EMŠO je ob tem, ko operaterji zbirajo tudi davčno številko, odveč, kar je sprevidel tudi zakonodajalec in je zaradi tega s
  13. odstavkom
  14. člena ZVOP-1 razveljavil določbe prvega odstavka
  15. člena ter drugega odstavka
  16. člena ZEKom v delu, ki določajo zbiranje, obdelavo in objavo EMŠO. Podobno o sorazmernosti obdelave osebnih podatkov navaja tudi odločitev Ustavnega sodišča RS, ki je v odločbi št. U-I-229/03, z dne 09.02.2006 med drugim zapisalo, da popolno identifikacijo posameznika omogoča tako podatek o EMŠO kot tudi podatek o davčni številki. To pa – po navedbah Ustavnega sodišča RS – pomeni, da je določitev kar dveh podatkov, ki omogočata popolno identifikacijo posameznika, odveč, saj zadostuje zgolj eden. Zbiranje dveh enoličnih ključev tako ni in ne more biti ne primerno in ne potrebno in je v nasprotju z načelom sorazmernosti iz
  17. člena ZVOP-1, saj natančno identifikacijo, v obsegu primernem za poslovanje, omogoča že davčna številka. V zvezi z obdelavo EMŠO v zbirkah osebnih podatkov, ki jih o svojih naročnikih vodi zavezanec in glede na to, da je zavezanec zaradi zagotavljanja popolne identifikacije naročnika z vidika načela sorazmernosti upravičen, da o svojih naročnikih obdeluje eno od enoličnih identifikacijskih številk posameznika, je potrebno zavezancu v takšnih primerih dopustiti, da o tistih naročnikih, za katere v svojih zbirkah ne vodi davčne številke, njihov EMŠO še vedno obdeluje oziroma vodi v svojih zbirkah osebnih podatkov. Poleg načela sorazmernosti je potrebno pri obdelavi osebnih podatkov upoštevati tudi načelo točnosti in ažurnosti osebnih podatkov, ki izhaja iz določb
  18. člena ZVOP-
  19. Skladno z določbami
  20. člena ZVOP-1 mora operater kot upravljavec osebnih podatkov zagotoviti, da so osebni podatki, ki jih obdeluje, točni in ažurni. Zaradi tega lahko pred vnosom osebnih podatkov v zbirko osebnih podatkov preveri točnost osebnih podatkov z vpogledom v osebni dokument ali drugo ustrezno javno listino posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Ob upoštevanju zgoraj pojasnjenega Informacijski pooblaščenec zaključuje, da je zavezanec z vidika načela sorazmernosti ter točnosti in ažurnosti osebnih podatkov upravičen, da pridobi le kopijo naročnikovega obvestila Davčne uprave RS o dodelitvi davčne številke, v naročnikov osebni dokument (npr. v osebno izkaznico ali potni list) pa je zaradi zagotavljanja točnosti in ažurnosti naročnikovih osebnih podatkov ter preverjanja identitete naročnika na podlagi
  21. člena ZVOP-1 upravičen le vpogledati, na pa ga tudi kopirati. Osebni podatki, ki se nahajajo na prej navedenem obvestilu Davčne uprave RS, namreč niso pretirani oziroma prekomerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo, prej navedena osebna dokumenta pa dejansko vsebujeta več vrst osebnih podatkov, kot jih je zavezanec glede na namen obdelave upravičen zbirati (vsebujeta npr. tudi fotografijo in EMŠO). Poleg tega se že zgolj s kopiranjem navedenega obvestila v primeru sprožanja izvršilnih ali drugih postopkov lahko prepreči vlaganje predlogov za izvršbo ali tožb zoper napačne osebe, kar bi se lahko zgodilo, če bi se v računalniško zbirko vnesla npr. napačna davčna številka naročnika, naročnik pa bi po sklenitvi naročniškega razmerja spremenil osebno ime ali se preselil na nov naslov in tega ne bi sporočil operaterju. Informacijski pooblaščenec opozarja, da morajo upravitelji zbirk osebnih podatkov pri obdelavi EMŠO upoštevati določbe ZVOP-1.Prijazen pozdrav,Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.