Obdelava izjav o ugovoru vesti za zdravstvene delavce + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.11.2011 Številka: 0712-205/2011/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec je dne
- 2011 prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da bi kot zdravstveni zavod na primarni ravni zdravstvenega varstva radi uredili tudi področje uveljavljanja pravice do ugovora vesti, ki ga urejata Zakon o zdravniški službi (ZZdrS) in Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej). V zvezi s tem vas zanima:
- Ali lahko delodajalec ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi ali tudi kasneje zahteva od zdravstvenih delavcev, da podajo izjavo o uveljavljanju ugovora vesti?
- Katera oseba znotraj zavoda naj bi tako izjavo prejela oziroma kje naj bi se zbrane izjave hranile, saj gre za občutljive osebne podatke? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
- Po mnenju Informacijskega pooblaščenca je dopustno, da izvajalec zdravstvenih storitev (na njegovo pobudo) od zaposlenih ali zunanjih pogodbenih zdravstvenih delavcev pridobi vnaprejšnjo izjavo o uveljavljanju ugovora vesti: - če je dajanje izjave zasnovano na prostovoljni osnovi in je posameznik tudi obveščen, da vnaprejšnje izjavljanje ni obvezno, da lahko izjavo kadarkoli spremeni, da izjavo lahko poda tudi kasneje, da izjava ni zavezujoča, in da ne velja za nujne medicinske posege, in - če izvajalec oceni, da bi bilo zaradi morebitnih ugovorov vesti treba vnaprej primerno organizirati delo pri izvajalcu. Z vidika načela minimalizacije obdelav osebnih podatkov in v povezavi z določbami ZZDej in ZZdrS je bolj primerno, če zdravstveni delavec izjavo o ugovoru vesti poda neposredno pred konkretno zdravstveno oskrbo ter na lastno pobudo.
- Morebitne izjave o ugovoru vesti (ne glede na to ali so bile dane vnaprej ali posebej za konkreten primer) se po mnenju Informacijskega pooblaščenca lahko hranijo v personalnih mapah zaposlenih ali v posebni zbirki, ki se vodi ločeno. V vsakem primeru je treba zagotoviti ustrezne postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov in spoštovanje drugih obveznosti, ki jih ima upravljavec po določbah ZVOP-1 (npr. prijava zbirke v register zbirk, primeren čas hrambe, ažuriranje podatkov). Z vsebino izjave o ugovoru vesti se lahko seznanijo le tisti zaposleni, ki so zadolženi za nemoteno zagotavljanje zdravstvenih storitev pri izvajalcu ali za vodenje zbirk, v kateri se izjave nahajajo (npr. predstojnik, vodja oddelka, vodja kadrovske službe, glavna medicinska sestra, skrbnik relevantne zbirke). O b r a z l o ž i t e v: Pridobivanje, uporaba (za namen zagotavljanja učinkovite zdravstvene oskrbe pacientov) in hramba izjav o uveljavljanju pravice do ugovora vesti, z vidika pravil varstva osebnih podatkov ni sporno. ZZdrS v
- členu in ZZDej v
- členu namreč to pravico omogočata ter predpisujeta notifikacijsko dolžnost zdravstvenega delavca v odnosu do pacienta in delodajalca, delodajalcu pa nalagata dolžnost »zagotoviti možnost za nemoteno uveljavljanje pravic pacientov s področja zdravstvenega varstva«. Glede na besedilo obeh zakonov sicer ni nobenih ovir za to, da se ugovor vesti uveljavlja vnaprej za nedoločeno število zdravstvenih posegov in za nedoločene paciente (zlasti, če upoštevamo
- člen ZZDej in
- člen ZZdrS, ki predvidevata vpis izjave v register zdravnikov oziroma register zdravstvenih delavcev). Kljub temu pa je treba upoštevati, da ubeseditvi
- člena ZZdrS v in
- člena ZZDej jasno nakazujeta na to, da se ugovor vesti praviloma uveljavlja neposredno pred konkretnim medicinskim posegom oziroma zdravstveno oskrbo, torej ad hoc. Ravno zaradi tega se tudi z vidika načela minimalizacije dopustnih obdelav osebnih podatkov in načela sorazmernosti zdi, da je bolj primerno, če do izjavljanja pride čim kasneje. Glede na to, da mora biti pri obravnavanem izjavljanju zagotovljena popolna svoboda (razen zakonske omejitve glede zagotavljanja nujne medicinske pomoči), in da je posameznikovo prepričanje v času spremenljiva okoliščina, je seveda razumljivo, da izvajalec zdravstvenih storitev v primeru, če želi pridobiti izjave že vnaprej, izjavljanja z ničemer ne sme pogojevati ali omejevati (prostovoljnost!). Hkrati mora izvajalec zdravstvene delavce obvestiti o tem, da je izjavo brez omejitev mogoče spremeniti ali preklicati, in da jo je mogoče podati tudi kasneje (torej ad hoc). Vnaprejšnje izjavljanje je smiselno le v primerih, če izvajalec zdravstvenih storitev meni, da (okvirne) podatke potrebuje zaradi ustrezne prilagoditve organizacije dela. Kot delodajalcu mu je namreč treba priznati pravico, da že vnaprej predvidi možne ovire pri obveznosti po »zagotovitvi možnosti za nemoteno uveljavljanje pravic pacientov s področja zdravstvenega varstva«. Glede hrambe izjav opozarjamo, da je čas upravičene hrambe lahko zelo različen. Če je vsebina izjave splošne narave in je podana vnaprej, potem se hrani za nedoločen čas oziroma za splošni čas hrambe personalne mape ali splošen čas hrambe pogodb z zunanjimi delavci. Če pa se izjava nanaša na točno določen poseg za točno določenega pacienta, se lahko hrani le za čas, v katerem lahko izvajalec zoper zdravstvenega delavca uveljavlja delovnopravno ali drugo odgovornost, oziroma za čas, v katerem lahko pacient zoper izvajalca uveljavlja zahtevke iz naslova odgovornosti. Strinjamo se z vašim stališčem, da je treba z izjavami oziroma podatki iz izjav ravnati posebej skrbno, saj gre za občutljive osebne podatke. O vprašanjih s področja prijave novih zbirk osebnih podatkov Register zbirk osebnih podatkov, zavarovanja občutljivih osebnih podatkov, dostopnih pravic zaposlenih, obdelave osebnih podatkov v okviru delovnih razmerij, splošnih pravil o rokih hrambe in splošnih obveznosti upravljavcev, je na spletni strani Informacijskega pooblaščenca že objavljenih več mnenj. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026