Obdelava OP bivših lastnikov starodobnih vozil + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. To pomeni, da so osebni podatki le tisti podatki, ki se nanašajo na fizične osebe, ne pa tudi podatki o pravnih osebah. Splošna uredba o varstvu podatkov varuje le osebne podatke. V zvezi s posredovanjem podatkov o bivših lastnikih vozila IP pojasnjuje, da je IP v zvezi s pridobivanjem podatkov o rabljenem vozilu (npr. od pooblaščenega serviserja) v preteklosti že poudaril, da tehnični podatki o lastnostih vozil sami po sebi niso osebni podatki, ker kažejo na stvar in ne na posameznika. Podatki o okvarah in popravilih na vozilu, številki šasije motornega vozila, vrsti, tipu ter barvi vozila pa postanejo osebni podatki takrat, kadar jih je mogoče povezati s posameznikom, na primer s prejšnjim ali sedanjim lastnikom vozila, oziroma je na njihovi podlagi mogoče identificirati lastnika vozila – fizično osebo. Bistveni pogoj za to, da podatki o vozilu postanejo osebni podatki, je torej ta, da je preko njih mogoče natančno identificirati posameznika. Skupni povezovalni znak, na podlagi katerega je ob uporabi podatkov o vozilu mogoče identificirati lastnika, je npr. prometno dovoljenje ali druga listina, v katerem so poleg podatkov o vozilu, zapisani tudi podatki o njegovem lastniku. IP splošno pojasnjuje, da je treba za vsako obdelavo osebnih podatkov najprej zagotoviti ustrezno pravno podlago. V skladu s 6. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (
- a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
- b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
- c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
- d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
- e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
- f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.« V konkretnem primeru bi torej po mnenju IP za obdelavo podatkov o bivših lastnikih starodobnih vozil moral biti izpolnjen eden od zgoraj navedenih pogojev iz 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Po mnenju IP bi kot ustrezna pravna podlaga najverjetneje lahko prišla v poštev privolitev v smislu točke (
- a)6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. IP sklepno ponavlja, da v okviru mnenja ne more presojati ustreznosti posameznih rešitev oziroma ravnanja posameznih zavezancev, ampak to lahko presoja le v okviru konkretnega inšpekcijskega oziroma drugega upravnega postopka, ko so znane vse konkretne okoliščine posameznega primera. Presoja glede zakonitosti obdelave oziroma obstoja pravne podlage za posamezno obdelavo je torej primarno na vsakem upravljavcu posebej. Upravljavec (v konkretnem primeru torej pristojna zveza oziroma organizacija) je torej v vsakem posameznem primeru odgovoren za zakonitost ter sorazmernost obdelav osebnih podatkov, ki jih izvaja. S spoštovanjem. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026