← Slovenija

Obdelava OP v okviru programa DORA - IPRS

Obdelava OP v okviru programa DORA + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.12.2007 Številka: 0712-1096/2007/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  4. 2007 prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da bo v začetku leta 2008 v Sloveniji začel potekati Program zgodnjega odkrivanja raka dojk, imenovan DORA. Gre za državni program oziroma družbeno aktivnost zgodnjega odkrivanja bolezni v smislu drugega odstavka
  5. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (NPB4 - DZ RS; ZZVZZ). Podoben program že od leta 2003 uspešno poteka na področju zgodnjega odkrivanja raka materničnega vratu ZORA. Za uspešen potek programa DORA je potrebno zagotoviti čim večjo odzivnost žensk v starosti od 50 – 69 let. To je mogoče doseči z vabljenjem žensk na pregled za zgodnje odkrivanje raka dojk. Za soroden program ZORA vse aktivnosti v zvezi z vabljenjem ter obdelavo podatkov ureja Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00; ZZPPZ). Podobne zakonske osnove za program DORA še ni, se pa predvideva v zakonu, ki bo v bodoče urejal to področje in je v pripravi. Z vabljenjem žensk v program DORA bi želeli začeti že v nekaj mesecih. Pri tem nas sprašujete, ali je zakonsko možno ženske v omenjeni starosti vabiti na pregled v smislu četrtega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1)? Za vabljenje žensk na pregled v okviru programa DORA bi uporabili podatke, ki jih že imate, saj gre za isto populacijo žensk, ki bi jim bil dodatno ponujen tudi preventivni program za zgodnje odkrivanje raka dojk. Na tak način bi bile ženske le povabljene v program. Ob odločitvi, da se na vabilo odzovejo, pa bi privolitev za obdelavo vseh nadaljnjih podatkov vse sodelujoče ženske podale pisno. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  7. točke prvega odstavka
  8. člena ZVOP-1 ter
  9. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Uporaba osebnih podatkov, ki se zbirajo v okviru programa ZORA oziroma v okviru zbirke podatkov »Register organiziranega odkrivanja raka materničnega vratu« (IVZ 26) je za organizacijo programa DORA in za vabljenje žensk izjemoma dopustna na podlagi četrtega odstavka
  10. člena ZVOP-1, če so ti osebni podatki potrebni in primerni za izvedbo in organizacijo programa. Centralizirano zbiranje osebnih podatkov oziroma izvidov mamografije in izvidov nadaljnje obravnave v okviru programa DORA je izjemoma dopustno na podlagi četrtega odstavka
  11. člena in
  12. člena ZVOP-1, če so ti osebni podatki potrebni in primerni za učinkovito realizacijo ciljev programa. O b r a z l o ž i t e v: 1 Uvodno Glede na določbo prvega odstavka
  13. člena ZVOP-1, se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spadajo npr. javni zdravstveni zavodi) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov (npr. zbiranje, urejanje, posredovanje, sporočanje, vpogled) in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon (ZVOP-1 ali katerikoli drug zakon). Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Podobno izhaja tudi iz določb
  14. člena ZVOP-1, ki določa podlage za obdelavo občutljivih osebnih podatkov. Pooblaščenec opozarja, da je v nasprotju z doktrino varstva osebnih podatkov in
  15. členom Ustave RS, če bi podzakonski predpis določal posamezne vidike obdelave osebnih podatkov za potrebe programa DORA. Obdelava osebnih podatkov, namen obdelave in vrsta osebnih podatkov, ki se obdelujejo, je namreč lahko izključno zakonska materija. Ne glede na prvi odstavek
  16. člena ZVOP-1 se na podlagi četrtega odstavka istega člena lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Potrebno je opozoriti še na načelo sorazmernosti iz
  17. člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. 2 Osebna privolitev v javnem sektorju Pooblaščenec opozarja, da glede na določbo prvega odstavka
  18. člena ZVOP-1, obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju ni mogoča na podlagi privolitve posameznika, razen če privolitev določa oziroma omogoča zakon. Na področju zdravstva je mogoča privolitev zgolj za posredovanje oziroma sporočanje podatkov o pacientovem zdravstvenem stanju (gre za t.i. možnost razrešitve zdravnikove dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti; prim. ZZDej in ZZdrS). Za splošno obdelavo osebnih podatkov sicer pri zdravstveni oskrbi v okviru mreže izvajalcev javne zdravstvene službe noben zakon ne predvideva možnosti dajanja privolitve. 3 Program ZORA V prilogi ZZPPZ je pod št. IVZ 26 predviden »Register organiziranega odkrivanja raka materničnega vratu«. V okviru omenjenega registra se vodi vrsta podatkov, ki so razvrščeni v štiri skupine: »splošni podatki«, »citološki izvid«, »histološki izvid oz. izvid biopsije« in »zdravljenje«. Upravljavec zbirke je Onkološki inštitut, ki pridobiva podatke od CRP, izvajalcev zdravstvenih storitev in Registra raka za Slovenijo. ZZPPZ določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ter rok njihove hrambe. Vabila v praksi pošiljajo osebni ginekologi (za opredeljene ženske), ki relevantne podatke pridobijo od koordinacijskega centra, vabila pa pošilja tudi koordinacijski center sam (za neopredeljene ženske). 4 Utemeljitev dopustnosti obdelave osebnih podatkov v okviru programa DORA 4.1 Obstoj izredne podlage za obdelavo osebnih podatkov v ZVOP-1 ZZPPZ ali katerikoli drug specialni zakon v smislu prvega odstavka
  19. člena ZVOP-1 ne nudi ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v okviru programa DORA. Posebej problematično je tudi dejstvo, da pogojne in omejene podlage ne daje niti noben podzakonski akt (kar bi bilo sicer v nasprotju z Ustavo, prim. točka 1). Iz opredelitve obravnavanega programa v podzakonskih aktih tudi posredno ni mogoče razbrati: - kateri subjekti bi potencialno nastopali kot upravljavci ene ali več zbirk osebnih podatkov in - kateri osebni podatki bi se potencialno zbirali za potrebe vabljenja pacientk, organizacije, vodenja, ocenjevanja učinkovitosti in kakovosti programa ter potrebe kliničnih in epidemioloških študij ter - kakšne so nasploh kvalitativne in kvantitativne potrebe po obdelavi osebnih podatkov v okviru programa DORA. Snovalec programa DORA je torej spregledal vidik obdelave osebnih podatkov, saj pravne podlage za to ni najti nikjer. Predvsem v javnem sektorju pa se moramo zavedati strogega načela določenosti obdelave osebnih podatkov v zakonu, kar je še posebej pomembno pri obsežnih zbirkah in pri zbirkah, ki vsebujejo občutljive osebne podatke. Ne glede na zgornje navedbe je obdelava nekaterih osebnih podatkov pogojno utemeljena na podlagi četrtega odstavka
  20. člena ZVOP-1 (gl. točka 1). Razlogi za to so naslednji:
  21. Kriterij zakonite pristojnosti: Zaradi splošne in abstraktne narave zakonskega besedila, ZZVZZ in Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) programa DORA izrecno ne predvidevata, pač pa ZZDej preventivno zdravstveno varstvo opredeljuje kot del osnovne zdravstvene dejavnosti, ZZVZZ pa govori o zgodnjem odkrivanju in preprečevanju bolezni skladno s programom kot o zdravstveni storitvi, ki je krita iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Zlasti je pomembna določba drugega odstavka
  22. člena ZZVZZ, ki govori o zdravstvenem varstvu kot sistemu družbenih, skupinskih in individualnih aktivnosti, ukrepov in storitev za krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje, pravočasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo zbolelih in poškodovanih. Organizirano zgodnje odkrivanje raka dojk je predvideno s Pravilnikom za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 19/98 s spr.; Pravilnik), ki določa, da pri ženskah med
  23. in
  24. letom starosti izvajajo primarni centri za dojke presejanje s preventivnimi mamografijami enkrat na dve leti. Pregled obsega: – pregled zdravstvene dokumentacije, – družinsko, osebno in reproduktivno anamnezo, – klinični pregled dojk (inspekcija in palpacija), – mamografsko slikanje v dveh projekcijah, – navodilo za samopregledovanje dojk«. Čeprav ne gre za program DORA Pravilnik še določa, da pri ženskah med
  25. in
  26. letom izvaja ginekolog na primarni ravni klinični pregled dojk enkrat na tri leta, po
  27. letu starosti pa se ti pregledi skupaj z mamografijami izvajajo vsaki dve leti v centrih za dojke na primarni ravni, skladno s priporočili v Strokovnih smernicah za preventivne preglede dojk v Sloveniji. Pregled pri ženskah med
  28. in
  29. letom starosti obsega: – pregled zdravstvene dokumentacije; – družinsko, osebno, ginekološko in porodniška anamnezo, opredelitev dejavnikov tveganja; – klinični pregled dojk (inspekcija in palpacija); – navodilo za samopregledovanje dojk. V Pravilniku so določene tudi naloge vodje državnega programa zgodnjega odkrivanja raka dojk, in sicer: - skrb in odgovornost za nemoteno delovanje Registra organiziranega odkrivanja raka dojk; - spremljanje programa zgodnjega odkrivanja raka dojk; - izbor žensk za pošiljanje vabil na preventivne mamografije; - spremljanje udeležbe kontrolnih pregledov po ne-negativnih izvidih slikovne diagnostike ter citoloških in histoloških izvidih; - priprava strokovnih standardov za zagotavljanje kakovosti vseh postopkov v zvezi s presejanjem in zdravljenjem raka dojk ter nadzor nad njihovim izvajanjem; - sodelovanje z odgovornimi območnimi ginekologi in območnimi koordinatorji za preventivne programe za varovanje reproduktivnega zdravja; - priprava letnega poročila, analiz ter predloga ukrepov za Ministrstvo za zdravje na podlagi uradnih podatkovnih zbirk ter Registra organiziranega odkrivanja raka dojk in Registra raka za Slovenijo; - sodelovanje pri izdelavi in izvajanju strategije preprečevanja raka dojk. Glede na zgornje navedbe lahko pri organiziranem zgodnjem odkrivanju raka dojk s presejanjem kljub odsotnosti izrecne določitve programa v katerem od zakonov, nedvomno govorimo o zakoniti pristojnosti izvajalcev zdravstvenih storitev, ki bodo v programu predvidoma udeleženi (npr. presejalni centri, diagnostično-terapevtski centri oziroma izvajalci nadaljnje obravnave oziroma zdravljenja, onkološki inštitut).
  30. Kriterij nujnosti: Nujnost izvajanja programa DORA: Po strokovnih ocenah, ki jih je moč zaslediti v strokovni literaturi ter dokumentih Zdravstvenega sveta, lahko programi zgodnjega odkrivanja raka dojk s presejanjem trenutno stopnjo umrljivosti zmanjšajo za 25 odstotkov. Kakovostno organizirani in celostno zasnovani programi so bistvenega pomena za zgodnje odkrivaje raka dojk in zmanjšanje umrljivosti. Sedanje oportunistično in neorganizirano presejanje in običajna diagnostična obravnava preko napotnic naj ne bi dosegala želenih rezultatov. Rak dojke je najpogostejši rak pri ženskah in je na prvem mestu umrljivosti zaradi raka pri ženskah v Evropi. Ta javnozdravstveni problem je v stalnem porastu. Na pomen tovrstne problematike opozarja tudi Resolucija Evropskega parlamenta (OJ C 68 E), ki države članice pri oblikovanju zdravstvenih politik vzpodbuja k prioritetni obravnavi obvladovanja raka dojk. Državam članicam je bilo priporočeno, da do leta 2008 vzpostavijo program, ki bo za 25% zmanjšal umrljivost za rakom dojk v EU in zmanjšal razlike v preživetju pacientk med državami na 5%. Tudi Evropski svet je izdal Priporočila za presejanje raka (OJ L 327/34-38), kamor so uvrščeni tudi mamografski pregledi za odkrivanje raka dojk pri ženskah v starosti 50-69 let. Za program DORA se na letni ravni predvideva vabljenje 120.000 žensk. Za doseganje zmanjšanja umrljivosti pa se mora presejanja udeležiti vsaj 70 odstotkov vabljene populacije. Z vidika presojanja javnih koristi je izvajanje programa DORA pomembno zaradi doseganja boljših izidov zdravljenja in zmanjšanja umrljivosti zaradi raka med ženskami v RS ter zmanjšanja stroškov zdravljenja, ki bi sicer bremenili zdravstveno blagajno. Nujnost obdelave osebnih podatkov za izvrševanje zakonitih pristojnosti: Glede na kompleksnost, obseg in interdisciplinarnost programa DORA je ta, v svoji celostni zasnovi, nedvomno odvisen od vzpostavitve učinkovite in centralizirane ter razmeroma obsežne obdelave (osebnih) podatkov ciljne populacije žensk v okviru neke zbirke osebnih podatkov (npr. register organiziranega odkrivanja raka dojk). Za potrebe izbora žensk, ki spadajo v starostni rang med 50 in 69 let in za potrebe samega vabljenja ter organizacije pregledov je nujno, da izvajalec programa DORA (npr. onkološki inštitut) razpolaga z ustreznimi osebnimi podatki (npr. osnovni identifikacijski podatki, rojstni podatki - podatki o starosti, podatki o prebivališču, eventuelni posebni identifikacijski podatki). Ker ima izvajalec že zakonsko podlago za izvajanje obdelave osebnih podatkov v okviru programa ZORA, lahko upravičeno domnevamo, da bi isti izvajalec iz zbirke »register organiziranega odkrivanja raka materničnega vratu« črpal nujno potrebne podatke tudi za potrebe programa DORA. Glede ostalih potreb za obdelavo osebnih podatkov v okviru izvajanja programa DORA (npr. pridobivanje izvidov mamografije in izvidov nadaljnje obravnave ter podatkov o zdravljenju in nasploh beleženja storitev) je potreben še bolj restriktiven pristop. Pooblaščenec ugotavlja, da pri obdelavi osebnih podatkov za potrebe programa DORA ne bi šlo za obdelavo enakih osebnih podatkov, ki se sicer že obdelujejo v okviru programa ZORA, razen tistih osebnih podatkov, ki so pomembni za vabljenje žensk iz ciljne populacije in samo organizacijo programa. Ustvarjanje zbirk osebnih podatkov t.j. zdravstvene dokumentacije pri neposrednih izvajalcih mamografije (npr. centrih) in diagnostično-terapevtskih centrih načeloma ni problematično, saj kot zakonsko podlago lahko štejemo kar ZZPPZ. Z vidika varstva osebnih podatkov je v konkretnem primeru problematično posredovanje osebnih podatkov (npr. izvidov) centralnemu upravljavcu ter ustvarjanje nove zbirke, česar ne predvideva noben zakon. Ker Pooblaščenec ni seznanjen z zamislijo Ministrstva za zdravje, kako bi potekalo izvajanje programa (prav tako tudi Pravilnik ne daje jasnih odgovorov), je mogoče zgolj načelno zagovarjati nujnost pridobivanja izvidov mamografije in izvidov morebitne nadaljnje diagnostike ter vnos podatkov centralno informatizirano zbirko, če so ti podatki nujno potrebni za spremljanje dejanskega izvajanja testiranja in organizacijo oziroma izvedbo morebitne nadaljnje zdravstvene obravnave žensk (npr. dodatna diagnostika ter zdravljenje). Poudarjamo pa, da je takšna nujnost lahko le začasnega značaja, zato je nujno potrebno čim prej sprejeti ustrezno zakonsko podlago za nastanek zbirke, vrste osebnih podatkov, ki se bodo nahajali v njej, morebitno povezanost s CRP ali kakšnim drugim registrom... Če je eden izmed ciljev programa DORA t.i. celostna obravnava ciljne populacije žensk, ki »na enem mestu« (seveda ne v dobesednem smislu) nudi celoten spekter potrebnih zdravstvenih storitev - od presejanja do morebitnega zdravljenja, potem je takšna začasna nujnost pridobivanja podatkov o izidu mamografije ter morebitne nadaljnje diagnostike in zdravljenja, nedvomno upravičena. Dotakniti se je potrebno še podatkov o smrti (dejstvo, datum, kraj, vzrok). Podatki o dejstvu smrti služijo ažuriranju seznamov žensk, ki jih je potrebno vabiti na presejanje, zaradi česar je njihova obdelava načeloma dopustna. Poleg tega pa podatki o kraju in vzroku smrti, po mnenju Pooblaščenca, služijo zgolj ocenjevanju učinkovitosti in kakovosti programa, ter kot osnova za klinične in epidemiološke študije, zaradi česar je sklicevanje na izjemo po četrtem odstavku
  31. člena (in
  32. člena) vprašljivo. Iz podobnega razloga bi lahko bilo vprašljivo pridobivanje podatkov o zdravljenju.
  33. Kriterij neprizadetosti upravičenih interesov posameznikov: Pooblaščenec meni, da pri obdelavi osebnih podatkov za potrebe izvajanja programa DORA upravičeni interesi posameznikov ne bi bili prizadeti, ker: - bi imel program poleg ugodnih učinkov za zdravstveni sistem, zlasti ugodne in neposredne učinke tudi za posamezne ženske iz ciljne populacije, ki se bodo na vabila odzvale; - bi bili posredovani osebni podatki razkriti zelo omejenemu številu ljudi, t.j. zgolj tistim osebam pri upravljavcu registra, ki so že tako ali tako pooblaščeni za obdelavo osebnih podatkov v okviru programa ZORA, - bi šlo zgolj za obdelavo omejenega števila oziroma vrste osebnih podatkov, saj bi šlo (glede na vaše pojasnilo) za analogno obdelavo osebnih podatkov kot je za program ZORA že natančno določena v ZZPPZ, - Onkološki inštitut kot upravljavec Registra raka in Registra organiziranega odkrivanja raka materničnega vratu tako in tako zbira in nadalje obdeluje osebne podatke, ki so potrebni za potrebe vabljenja žensk in organiziranje programa ZORA, - pri samem vabljenju žensk ne bo šlo za obdelavo podatkov o zdravstvenem stanju kot občutljivih osebnih podatkov. 4.2 Varovanje življenjskih interesov posameznika Zgolj v podporo zgornjim argumentom Pooblaščenec dodaja, da ZVOP-1 v
  34. členu določa, da se osebni podatki posameznika lahko obdelujejo ne glede na to, da za obdelavo teh podatkov ni druge zakonite pravne podlage, če je obdelava osebnih podatkov nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika. Tudi ta določba pomeni izjemo, ki jo je, tako kot izjemo po četrtem odstavku
  35. člena, treba tolmačiti restriktivno (prim. stališče v odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-60/03 o razmejitvi med tem, kaj je nujno za reševanje življenja in telesa in kaj pomeni preventivo). Glede na zahtevo po »nujni potrebnosti za varovanje življenja in telesa« ta izjema ne pride v poštev pri obdelavi osebnih podatkov žensk za potrebe vabljenja, saj se na presejanje vabi domnevno zdrave ženske, samo vabljenje pa še ne pomeni izvajanja zdravljenja v ožjem pomenu besede. Določba
  36. člena je v podporo določbi četrtega odstavka
  37. člena samo glede tiste obdelave osebnih podatkov, ki je nujno potrebna za izvedbo nadaljnje zdravstvene obravnave v diagnostično-terapevtskih centrih, če so bile ugotovljene patološke spremembe po presejalnem mamografskem pregledu.
  38. Pogoj za aplikacijo četrtega odstavka
  39. člena in
  40. člena v konkretnem primeru Kot izhaja iz točke 4.1 in 4.2, Pooblaščenec dopušča aplikacijo izjem iz četrtega odstavka
  41. člena in
  42. člena ZVOP-1 samo ob strogem upoštevanju pravnega standarda nujnosti, ki je vgrajen v obe določbi oziroma ob upoštevanju načela sorazmernosti iz
  43. člena ZVOP-1 (gl. točka 1). Če omenjene zahteve ni mogoče izkazati, bi bila obdelava osebnih podatkov nezakonita. Za vsak osebni podatek, ki se bo v okviru programa DORA obdeloval, mora biti izpolnjen pogoj, da je tak podatek potreben in primeren za dosego namena obdelave. Vsaka obdelava osebnih podatkov mora biti nujna za izvajanje nalog enega ali več upravljavcev oziroma mora biti nujna za učinkovito izvedbo programa DORA. Kot primer naj navedemo podatke o izobrazbi, poklicu in kraju rojstva, ki z vidika načela sorazmernosti niso potrebni in primerni za namene vabljenja in organizacije presejanja. Pooblaščenec zaradi nepoznavanja izvedbenih podrobnosti programa DORA in nepoznavanja medicinske stroke ne more z gotovostjo oceniti, kateri osebni podatki oziroma katera obdelava osebnih podatkov je nujno potrebna in primerna za učinkovito izvedbo programa DORA. Ne glede na navedeno pa iz pojasnil v točki 4.1 in 4.2 izhajajo določene iztočnice glede vprašanj, katere osebne podatke je v okviru izvajanja programa DORA dopustno obdelovati.
  44. Druge obveznosti Pooblaščenec opozarja, da izvajalec programa DORA pri obdelavi osebnih podatkov in pri presojanju zahtev iz prejšnje točke ne sme slediti osnutku Zakona o evidencah in gradivu na področju zdravja in zdravstvenega varstva (EVA 2006-2711-0203), ki ureja tudi »Register organiziranega odkrivanja raka dojk (DORA)«, saj glede na to, da ne gre za veljaven predpis, zakonodajalec v zakonodajnem postopku še ni opravil presoje sorazmernosti. Pooblaščenec predlaga, da se izvajalec programa DORA zgleduje po ureditvi »Registra organiziranega odkrivanja raka materničnega vratu« kot je urejen v ZZPPZ ob upoštevanju: - specifičnosti, ki izhajajo iz dejstva, da gre za drugo vrsto programa in - stališča Pooblaščenca iz
  45. in
  46. točke tega mnenja. Poleg tega je z vidika najmanjšega posega v zasebnost posameznikov potrebno, da kot upravljavec predlagane zbirke osebnih podatkov nastopa Onkološki inštitut, ki je po obstoječi zakonodaji že upravljavec Registra raka in Registra organiziranega odkrivanja raka materničnega vratu. Izmenjava podatkov med evidenco, ki bo ustvarjena za program DORA, ter Registrom organiziranega odkrivanja raka materničnega vratu mora biti skrčena na nujno potreben minimum, lahko pa se Register organiziranega odkrivanja raka materničnega vratu (odvisno od izvedbe) priredi ali neposredno uporablja tudi za potrebe programa DORA. Potrebno je namreč pojasniti, da upravljavec za potrebe izvajanja programa DORA od CRP-ja neposredno ne bo mogel pridobiti tistih podatkov o ženskah, ki jih potrebuje. Za posredovanje osebnih podatkov (npr. izvidov) od presejalnih centrov in diagnostično- terapevtskih centrov k upravljavcu zbirke, je mogoče pridobiti privolitev pacientk, saj gre za sporočanje podatkov o zdravstvenem stanju (prim.
  47. člen ZZDej). Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.