Obdelava OP za namen izogibanja konflikta interesov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 01.02.2010 Številka: 0712-63/2010/2 Kategorije:Upravljanje gospodarskih družb --> Kategorije: Upravljanje gospodarskih družb Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
- 2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem prosite za mnenje o tem ali ste z »Izjavo o izogibanju konflikta interesov« in Pravilnikom o izogibanju konflikta interesov na kakršenkoli način prekršili pravila na področju varstva osebnih podatkov.. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec poudarja, da smo zaposleni že po zakonu delodajalcu dolžni določeno stopnjo lojalnosti, na kar kažejo zakonski instituti, kot so konkurenčna prepoved, konkurenčna klavzula po ZDR ter izogibanje konflikta interesov po ZJU in ZGD. Obdelava osebnih podatkov kot jo predvideva pravilnik pa po mnenju Pooblaščenca ni v skladu z načelom poštene obdelave osebnih podatkov, saj osebna privolitev delavcev ni svobodna, namen obdelave osebnih podatkov je zastavljen nejasno in ga je mogoče razlagati izjemno široko. Prisilitev v razkrivanje osebnih podatkov tretjih, katerih krog je odprt, pa postavlja pod vprašaj tudi zakonitost takšne obdelave osebnih podatkov, saj tretji ne bo vedel in ne bo mogel vedeti, da se njegovi osebni podatki obdelujejo, kateri osebni podatki se obdelujejo in za kakšen namen. Zahteve po osebnih podatkih iz pravilnika se po mnenju Pooblaščenca kažejo tudi kot nesorazmerne oziroma zapisane tako splošno, da najbrž zadostijo zahtevi revizije po vzpostavitvi popolnih notranjih kontrol, na drugi strani pa delavca postavljajo v nemogoč položaj, saj iz pravilnika, ki uporablja izraz »in podobno« in »kakršne koli povezave«, ta ne more ugotoviti, kje so meje dolžnega razkritja. O b r a z l o ž i t e v: Zavarovalnico po sistematiki ZVOP-1 uvrščamo v t.i. zasebni sektor, ki sme na podlagi
- člena osebne podatke obdelovati na podlagi zakona ali osebne privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo. V vlogi delodajalca sme osebne podatke obdelovati v okviru določb Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07; ZDR). Po
- členu ZDR se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Iz predloženega Pravilnika o izogibanju konflikta interesov in preprečevanja prevar izhaja, da je bil namen delodajalca določiti, kdaj lahko pride do konflikta interesov, način ravnanja ob možnem konfliktu interesov, izjavo o razkritju in izjavo o izogibanju konflikta interesov (
- člen pravilnika). Iz opredelitve konflikta interesov, v prvem odstavku
- člena pravilnika izhaja, da gre pri konfliktu interesov za situacijo, v kateri je mogoče razumno pričakovati, da bi bil zasebni interes zaposlenega v nasprotju z interesi družbe. Iz zapisanega izhaja, da bi konflikt interesov lahko v končni posledici vpliva na gospodarski položaj družbe in njeno konkurenčnost na trgu. V delovnem pravu se v zvezi s prepovedjo konkurence srečujemo z dvema institutoma, in sicer: s konkurenčno prepovedjo in s konkurenčno klavzulo. Konkurenčno prepoved kot eno zakonskih obveznosti delavca določa ZDR v
- členu, konkurenčno klavzulo kot pogodbeno dogovorjeno prepoved konkurence po prenehanju delovnega razmerja pa v
- –
- členu. Bistvena razlika med tema dvema institutoma je v tem, da konkurenčno prepoved določa že zakon in velja za vse delavce v delovnem razmerju, konkurenčno klavzulo pa delavec in delodajalec lahko dogovorita v pogodbi o zaposlitvi. Konkurenčna prepoved pomeni, da delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del oziroma sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Smisel konkurenčne prepovedi je varovanje delodajalčevega poslovnega interesa, zato bo delavec lahko opravljal takšna dela, če bo delodajalec s tem pisno soglašal. Termin »konflikt interesov« je širši od zakonsko regulirane konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule. Na zakonskem nivoju je opredeljen v Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-UPB3 in 65/08; ZJU) in posredno v Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09-UPB3; ZGD). Po
- členu ZJU uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če je dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja; če bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela; če bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne in če je opravljanje dejavnosti v škodo ugleda organa.
- člen ZGD določa, da družbeniki družbe z neomejeno odgovornostjo, komplementarji komanditne družbe, družbeniki in poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo, člani uprave, upravnega odbora in nadzornega sveta delniške družbe ter prokuristi ne smejo sodelovati pri nobeni od teh vlog, pa tudi ne kot delavci v katerikoli drugi družbi ali kot podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo prve družbe. Akt o ustanovitvi družbe lahko določi takšno omejitev tudi za komanditiste v komanditni družbi ali delničarje v delniški družbi in komanditni delniški družbi ali za člane gospodarskega interesnega združenja. Na podlagi zapisanega je mogoče ugotoviti, da je konflikt interesov v javnem sektorju zakonsko opredeljen širše kot v zasebnem, kjer je vezan na lastniško udeležbo v potencialno konkurenčni družbi. Tudi v javnem sektorju pa je vezan na položaj uradnika, torej ne zavezuje t.i. strokovno tehničnega kadra, in je s tega stališča sorazmeren v smislu razlikovanja med tveganji, ki jih je potrebno obvladovati na nivoju uradništva in na nivoju podpornih služb. Obdelava osebnih podatkov v okviru zakonskih institutov z vidika varstva osebnih podatkov ni sporna, na področju delovnih razmerij pa je glede na neenako moč pogodbenih partnerjev lahko sporna obdelava osebnih podatkov, ki temelji na osebni privolitvi. ZVOP-1 osebno privolitev označuje kot prostovoljno izjavo volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen. Iz predloženega pravilnika o izogibanju konflikta interesov in preprečevanja prevar pa izhaja, da MORA ob sklenitvi delovnega razmerja v Zavarovalnici Maribor VSAK DELAVEC podpisati »Izjavo o izogibanju konflikta interesov«. Tako po prepričanju Pooblaščenca ni dvoma, da v tem primeru ni mogoče govoriti o svobodni osebni privolitvi v tovrstno obdelavo osebnih podatkov, saj je iz določb pravilnika razumeti, da je podpis izjave pravzaprav pogoj za zaposlitev, in bi kot tak moral biti posameznikom znan že ob prijavi na prosto delovno mesto. Delovnopravna vprašanja sicer ne sodijo v področje dela Informacijskega pooblaščenca, zato se v nadaljevanju ne opredeljuje do zakonitosti in primernosti morebitnih posledic odklonitve podpisa izjave s strani že zaposlenih delavcev. Z vidika obdelave osebnih podatkov se po mnenju Pooblaščenca pomanjkljivosti predstavljene rešitve kažejo predvsem v: - neenakomerni vnaprejšnji in sprotni informiranosti zaposlenih o poslovanju delodajalca, posledično neinformirani osebni privolitvi v obdelavo osebnih podatkov in s tem oteženem ali onemogočenem izvajanju izogibanja konflikta interesov, saj vsem zaposlenim niso dostopni vsi podatki o poslovnih povezavah delodajalca; - prisilitvi v razkrivanje osebnih podatkov tretjih (družinskih članov, sorodnikov v ravni vrsti do vključno drugega kolena, skrbnika, posvojitelja, posvojenca, rejnika, rejenca; tudi poslovnih partnerjev, prijateljev in podobno ), saj se skozi opis »vseh okoliščin « delavec temu ne more ogniti; - nesorazmerni zahtevi po razkrivanju družinskih, zaposlitvenih, poslovnih, strokovnih, lastniških ali kakršnihkoli drugih povezav s pravno in fizično osebo, s katero posluje delodajalec, ki enake obveznosti nalaga vodilnim delavcem in delavcem na podpornih delovnih mestih (kurirjem, sekretarjem, telefonistom, vratarjem…). Zaradi navedenega je takšna obdelava osebnih podatkov po mnenju Pooblaščenca nepoštena, saj osebna privolitev ni svobodna, namen obdelave osebnih podatkov pa je zastavljen nejasno in ga je mogoče razlagati izjemno široko. Prisilitev v razkrivanje osebnih podatkov tretjih, katerih krog je odprt, pa postavlja pod vprašaj samo zakonitost takšne obdelave osebnih podatkov, saj tretji ne bo vedel in ne bo mogel vedeti, da se njegovi osebni podatki obdelujejo, kateri osebni podatki se obdelujejo in za kakšen namen. Naprtitev odgovornosti za zakonitost obdelave in pridobivanje »tihih soglasij« tretjih oseb delavcu je po prepričanju Pooblaščenca neprimerna in ponovno kaže na nespoštovanje načela poštenosti pri obdelavi osebnih podatkov. Pooblaščenec še dodaja, da se zahteve po osebnih podatkih kažejo tudi kot nesorazmerne oziroma zapisane tako splošno, da najbrž zadostijo zahtevi revizije po vzpostavitvi popolnih notranjih kontrol, na drugi strani pa delavca postavljajo v nemogoč položaj, saj iz pravilnika, ki uporablja izraz »in podobno« in »kakršne koli povezave«, ni mogoče ugotoviti, kje so meje dolžnega razkritja. Pooblaščenec poudarja, da smo zaposleni že po zakonu delodajalcu dolžni določeno stopnjo lojalnosti, na kar kažejo zakonski instituti, kot so konkurenčna prepoved, konkurenčna klavzula ter izogibanje konflikta interesov po ZJU in ZGD. Lojalnosti, ki jo delodajalec od zaposlenih pričakuje, v smislu moralne vrednote pa si ne more zagotoviti zgolj z dejstvom zaposlitve, temveč predvsem z osebnostno in moralno držo vodilnih. Izrazito nizka mera zaupanja pa na privrženost delavcev delodajalcu najbrž ne vpliva ravno pozitivno. Pooblaščenec predlaga, da ponovno razmislite o primernosti takšne obdelave osebnih podatkov in pravilnik ter izjavo prilagodite vsaj v meri, ki bo delavcem omogočala njuno dejansko spoštovanje. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026