Obdelava OP za podaljševanje abs. statusa + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.01.2010 Številka: 0712-2/2010/46 Kategorije:Šolstvo --> Kategorije: Šolstvo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste v medijih zasledili polemiko v zvezi z zdravniškimi potrdili in podaljševanjem absolventskih statusov na ta račun, za katero menite, da se bo nadaljevala in bo morda zahtevala tudi presojo glede spoštovanja človekovih pravic in varovanja osebnih podatkov s strani Pooblaščenca. Na vas se je obrnila zdravnica, specialistka psihiatrije, ki jo je študentka ob zaprosilu za izdajo zdravniškega potrdila, na zahtevo po dopolnitvi potrdila s strani fakultete, prosila tudi, naj na potrdilo zapiše konkretno bolezen, zaradi katere bo uveljavljala pravico do podaljšanja absolventskega statusa. Dodali ste, da so zadeve na področju odnosa delavec-delodajalec urejene, saj slednji ob delavčevi začasni nezmožnosti za delo, prejme le podatek o tem, ali je delavec zmožen ali ne in koliko časa bo odsotnost zaradi bolezni predvidoma trajala. Menite, da bi temu morali slediti tudi postopki na fakultetah, kjer zahtevajo zdravniška spričevala. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Odločitev o (ne)podaljšanju statusa študenta je po ZVis v presoji visokošolskega zavoda. Ta s statutom določa tako postopek kot tudi podrobnejša merila za podaljšanje statusa študenta. Postopek se vodi na zahtevo študenta, ki mora, tako kot posamezniki v drugih javnopravnih stvareh in upravnih postopkih (pa tudi v postopkih pred zasebnim sektorjem – na primer pred zavarovalnicami v postopkih uveljavljanja zavarovalnine in odškodnine) izkazati dejanski obstoj okoliščin, ki lahko vplivajo na podaljšanje statusa študenta. Po naravi stvari mora posameznik, ki želi uveljaviti določene pravice, tistemu, ki odloča, razkriti osebne podatke, ki so odločilni za presojo upravičenosti. Tako mora delavec, da lahko uveljavi pravico do začasne zadržanosti od dela v breme sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, te podatke razkriti imenovanemu zdravniku oziroma zdravstveni komisiji Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Kolikor bi prišlo do izpodbijanja njune odločitve na socialnem sodišču, pa se bo z zdravstvenim stanjem delavca kot stranka v sodnem postopku seznanil tudi delodajalec. Pooblaščenec meni, da je za presojo sorazmernosti zahteve visokošolskega zavoda po predložitvi tudi občutljivih osebnih podatkov, ki lahko izkazujejo okoliščine, zaradi katerih študent šolanja ni mogel dokončati v postavljenih rokih, pomembno upoštevati tudi dejstvo, da gre v primeru podaljšanja statusa študenta za posameznika, ki npr. dodiplomskega šolanja ni končal v letu dni po zaključku zadnjega letnika. Okoliščine, ki ga še nadalje opravičujejo do bonitet v breme javnih sredstev (brezplačnega zdravstvenega zavarovanja, subvencioniranega javnega prevoza, subvencionirane prehrane, dela preko napotnice študentskega servisa ipd.), ki jih prinaša status študenta, morajo biti tehtne. Ali so dovolj tehtne ali ne pa po veljavnem ZVis presoja visokošolski zavod. O b r a z l o ž i t e v:
- Splošno
- člen ZVOP-1 določa splošni podlagi za obdelavo osebnih podatkov, ki sta bodisi osebna privolitev posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, bodisi podlaga v zakonu.
- in
- člen nadalje konkretneje določata podlage za obdelavo osebnih podatkov glede na to, ali upravljavec osebnih podatkov po sistematizaciji ZVOP-1 sodi v javni (
- člen) ali zasebni (
- člen) sektor. Samostojne visokošolske zavode po
- točki
- člena ZVOP-1 uvrščamo v javni sektor. Tako smejo osebne podatke obdelovati praviloma le, če pravno podlago za to daje zakon. Dejavnost visokošolskih zavodov ureja Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93 s spremembami in dopolnitvami; ZVis). Ta v
- členu določa, da status študenta preneha, če študent: - diplomira; - ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra; - se izpiše; - se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester; - je bil izključen; - dokonča podiplomski študij; - ne dokonča podiplomskega študija v s statusom predpisanem roku. V primerih iz druge, četrte in sedme alinee se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto. Edini primer, ko odločitev o podaljšanju statusa študenta ni odvisna od presoje visokošolskega zavoda, določa ZVis v tretjem odstavku
- člena za študentke matere, ki v času študija rodijo. Te imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za leto za vsakega živo rojenega otroka že na podlagi samega ZVis. Zoper dokončno odločitev pristojnega visokošolskega zavoda o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta ZVis daje sodno varstvo pravic posameznika – v upravnem sporu. Natančneje so postopki in merila za podaljšanje statusa absolventa določeni v statutih visokošolskih zavodov, že iz ZVis pa izhaja, da je odločitev o (ne)podaljšanju stvar presoje visokošolskega zavoda v konkretnem primeru. Odločitev o (ne)podaljšanju statusa študenta je tako po ZVis v presoji visokošolskega zavoda. Ta s statutom določa tako postopek kot tudi podrobnejša merila za podaljšanje statusa študenta. Postopek se vodi na zahtevo študenta, ki mora, tako kot posamezniki v drugih javnopravnih stvareh in upravnih postopkih (pa tudi v postopkih pred zasebnim sektorjem – na primer pred zavarovalnicami v postopkih uveljavljanja zavarovalnine in odškodnine) izkazati dejanski obstoj okoliščin, ki lahko vplivajo na podaljšanje statusa študenta. Po naravi stvari mora posameznik, ki želi uveljaviti določene pravice, tistemu, ki odloča, razkriti osebne podatke, ki so odločilni za presojo upravičenosti. Tako mora delavec, da lahko uveljavi pravico do začasne zadržanosti od dela v breme sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, te podatke razkriti imenovanemu zdravniku oziroma zdravstveni komisiji Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Kolikor bi prišlo do izpodbijanja njune odločitve na socialnem sodišču, pa se bo z zdravstvenim stanjem delavca kot stranka v sodnem postopku seznanil tudi delodajalec. Pooblaščenec meni, da je za presojo sorazmernosti zahteve visokošolskega zavoda po predložitvi tudi občutljivih osebnih podatkov, ki lahko izkazujejo okoliščine, zaradi katerih študent šolanja ni mogel dokončati v postavljenih rokih, pomembno upoštevati tudi dejstvo, da gre v primeru podaljšanja statusa študenta za posameznika, ki npr. dodiplomskega šolanja ni končal v letu dni po zaključku zadnjega letnika. Okoliščine, ki ga še nadalje opravičujejo do bonitet v breme javnih sredstev (brezplačnega zdravstvenega zavarovanja, subvencioniranega javnega prevoza, subvencionirane prehrane, dela preko napotnice študentskega servisa ipd.), ki jih prinaša status študenta, morajo biti tehtne. Ali so dovolj tehtne ali ne pa po veljavnem ZVis presoja visokošolski zavod. Pooblaščenec sicer ne zanika, da je množičnost podaljševanja statusa študenta, o kateri je mogoče brati v medijih, rezultat družbenih in socialnih okoliščin, ki posamezniku, po zaključku študija niso najbolj naklonjene. To pa na drugi strani ne bi smel biti razlog, da se skozi sistem bonitet, namenjenih študentom, zgolj odlaga soočenje posameznika z realnostjo. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026