← Slovenija

Obdelava osebnih podatkov - dimnikarsko podjetje - IPRS

Obdelava osebnih podatkov - dimnikarsko podjetje + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.07.2016 Številka: 0712-1/2016/1468 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre, Pridobivanje OP iz zbirk, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Neporedno trženje, nagradne igre v elektronskem sporočilu z dne
  4. 2016 prosite za pojasnilo, kako je s pridobivanjem, obdelavo in shranjevanjem osebnih podatkov v primerih, ko podjetje za komercialne namene zbira in obdeluje osebne podatke. Navajate, da določeno dimnikarsko podjetje za potrebe lastne poslovne dejavnosti naslavlja občane s samoiniciativnimi najavami obiska dimnikarja (»ki naj bi bila zakonsko nujna?«), vendar pa ne pošilja nekakšne splošne najave, pač pa jih naslovi kar z osebnimi podatki (z imenom in priimkom ter naslovom, četudi gre za prvi obisk). Zanima vas, ali imajo dimnikarska podjetja zakonsko podlago za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov za svoje poslovne dejavnost in navajate »da s temi podatki kar podaja izvršbe občanom v primeru neodziva. Zadostuje elektronsko obvestilo na pošiljateljev e mail.«.Na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP–1) vam glede na informacije, ki ste nam jih posredovali, pošiljamo naše neobvezno mnenje.Pri opravljanju dimnikarskih storitev gre za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe, ki je regulirano s posebnimi predpisi, v skladu s katerimi ima izvajalec dimnikarske službe zakonsko podlago za obdelavo imen in priimkov ter naslovov uporabnikov storitev te službe – tudi občanov na posameznem dimnikarskem področju, za katerega ima podeljeno koncesijo, prav tako pa lahko oziroma mora (tudi npr. pisno) tem uporabnikom predhodno najaviti namero opravljanja storitev dimnikarske službe, ki jo je uporabnik dolžan omogočiti; v primeru uporabnikovega neodziva (npr. zavračanje izvedbe dimnikarskih storitev ali ne odprava ugotovljene nepravilnosti) pa ga opozoriti oziroma ukrepati v smeri obveščanja pristojnega inšpektorata. Treba je upoštevati, da so čiščenje, meritve in pregledi kurilnih naprav, dimnih vodov, zračnikov idr. obvezni in da se storitve dimnikarske službe kot javne dobrine izvajajo zaradi varstva okolja, učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom. Obrazložitev:ZVOP–1 kot sistemski zakon za zbiranje, obdelovanje, nadzor, varstvo tajnosti osebnih podatkov itd. v prvem odstavku
  7. člena ZVOP–1 določa splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, in sicer se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V drugem odstavku tega člena je nadalje še predpisano, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) uvodoma pojasnjuje, da gre pri zbiranju oziroma obdelavi osebnih podatkov, ki jo navajate (tj. obdelava imena in priimka ter naslova občanov – uporabnikov dimnikarskih storitev) za obdelavo osebnih podatkov v smislu ZVOP–1, dimnikarsko podjetje pa predstavlja upravljavca osebnih podatkov v smislu
  8. točke prvega odstavka ZVOP–1 in spada pod zasebni sektor, kot ga opredeljuje
  9. točka
  10. člena ZVOP–1.Na splošno se lahko v zasebnem sektorju osebni podatki obdelujejo ali na podlagi zakona ali na podlagi osebne privolitve posameznika (prvi odstavek
  11. člena ZVOP–1). Neposredno zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju lahko sicer predstavljata tudi npr. drugi (če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna zaradi sklenitve ali izpolnjevanje pogodbe) ali tretji (če je obdelava osebnih podatkov nujna zaradi izvrševanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki) odstavek
  12. člena ZVOP–1, ob izpolnjevanju navedenih pogojev, kar je treba ugotavljati v vsakem posameznem primeru posebej. V primerih tako po omenjenem drugem kot tretjem odstavku gre sicer za izjeme, ki jih je treba razlagati ozko oziroma restriktivno, ob upoštevanju temeljnih načel in principov ZVOP–1, tj. zlasti načela zakonitosti in poštenosti (
  13. člen), načela sorazmernosti (
  14. člen), upoštevanja namena zbiranja in nadaljnje obdelave (
  15. člen) in roka hrambe osebnih podatkov (
  16. člen).Iz vašega sporočila izhaja, da vas zanimajo samo zakonske podlage za obdelavo omenjenih osebnih podatkov v zvezi z opravljanjem dimnikarskih storitev, zato se IP do obdelave na podlagi osebne privolitve posebej ne opredeljuje, ampak se osredotoča na področno zakonodajo, torej na obdelavo omenjenih osebnih podatkov na podlagi prvega odstavka
  17. člena ZVOP–1 (da bi šlo za katero od omenjenih izjem v nadaljnjih odstavkih tega člena, niti ni razvidno).Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja – ZVO-1H (Uradni list RS, št. 102/15), ki je spremenil tudi
  18. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja – ZVO–1F (Uradni list RS, št. 92/13; v nadaljevanju ZVO–1F), se je obstoječa ureditev, po kateri se dimnikarske storitve opravljajo v okviru koncesijskega razmerja oziroma kot obvezna državna gospodarska javna služba, podaljšala še za eno leto, tj. do
  20. 2016 (prvotno podaljšanje po ZVO–1F je bilo predvideno le do konca leta 2015). V zakonodajnem postopku je sicer že nov zakon (Predlog zakona o dimnikarskih storitvah, EPA 1279-VII), po katerem naj bi med drugim koncesije za opravljanje dimnikarskih storitev nadomestile posebne licence.Po prvem odstavku tega
  21. člena ZVO–1F se obvezna državna gospodarska javna služba izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom iz
  22. točke prvega odstavka
  23. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12) tako do
  24. decembra 2016 izvaja po dosedanjih predpisih.V drugem odstavku navedenega člena ZVO–1F je določeno, da izvajalec gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena zaradi zagotavljanja storitev vsem uporabnikom vodi evidenco uporabnikov storitev obvezne državne gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena, ki vsebuje naslednje podatke:
  25. ime in priimek oziroma firmo uporabnika,
  26. naslov oziroma sedež uporabnika.Po tretjem odstavku navedenega člena pa mora z dnem prenehanja opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena izvajalec iz prejšnjega odstavka evidenco uporabnikov storitev obvezne državne gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena prenesti na ministrstvo, ki jo prenese na novega izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena.Na podlagi Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 129/04, 57/06, 105/07, 102/08, 94/13 in 106/15; v nadaljevanju Uredba), ki je hkrati tudi koncesijski akt (drugi odstavek
  27. člena), se dimnikarska služba opravlja s podelitvijo koncesije (podeljuje jo vlada) na posameznem dimnikarskem območju, ki je območje posamezne občine (
  28. in
  29. člen Uredbe). Uporaba storitev dimnikarske službe je obvezna za vse uporabnike storitev dimnikarske službe[1] (drugi odstavek
  30. člena Uredbe), njihove obveznosti pa podrobneje določa
  31. člen Uredbe, ki se glasi:»
  32. člen

(1)Uporabnik storitev dimnikarske službe ima v zvezi z opravljanjem storitev dimnikarske službe naslednje obveznosti:– omogočiti mora neovirano in varno opravljanje storitev dimnikarske službe,– koncesionarju mora na najavljen termin pripraviti neoviran in prost dostop do kurilne naprave, dimnih vodov, pomožnih naprav ali zračnikov in dovoliti vpogled v načrte teh naprav,– omogočiti mora vstop v prostore, v katerih so naprave iz prejšnje alinee ali skozi katere potekajo, oziroma v katerih se opravljajo storitve dimnikarske službe ter omogočiti vpogled v načrte zgradbe, v katerih so nameščene te naprave ali skozi katere potekajo, in– zagotoviti ravnanje z odpadki razen nevarnih, ki nastanejo pri izvajanju dimnikarske službe, v skladu s predpisi.
(2)Če uporabnik storitev dimnikarske službe koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev dimnikarske službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav ali mu ne omogoči vpogleda v načrte teh naprav, je koncesionar o tem dolžan obvestiti inšpekcijo, pristojno za varstvo okolja.
(3)Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev dimnikarske službe, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev dimnikarske službe.«.Koncesionar, torej izvajalec dimnikarske službe, mora namero opravljanja storitev dimnikarske službe najaviti uporabniku storitev dimnikarske službe vsaj 7 dni pred začetkom storitev, in sicer pisno, z obvestilom, objavljenim v skupnih prostorih uporabnikov stavbe, ali na krajevno običajen način z objavo v medijih, oglasnih deskah občine ali krajevne skupnosti ali, če se tako dogovori z uporabnikom storitev dimnikarske službe[2], tudi ustno z neposrednim sporočilom, uporabnik pa je dolžan plačati določene stroške, če najavljenega časa ne odpove oziroma ga v dogovoru s koncesionarjem ne prestavi oziroma ne omogoči opravljanja storitev (
  1. člen Uredbe).Če koncesionar pri izvajanju storitev dimnikarske službe ugotovi pomanjkljivosti, uporabniku storitev dimnikarske službe izroči pisno opozorilo in po preteku določenega roka za odpravo pomanjkljivosti preveri, ali so pomanjkljivosti odpravljene (
  2. člen Uredbe); v primeru, da le-te niso odpravljene, mora svoje ugotovitve sporočiti pristojnemu inšpektorju (
  3. člen Uredbe)[3]. Oskrbovalne standarde in ukrepe za opravljanje dimnikarske službe, med drugim tudi izvajanje pregledov (prvega in (rednih) letnih oziroma izrednih) in meritev (prvih oziroma občasnih) ter čiščenja (rednega ali generalnega) kurilnih naprav idr., podrobneje ureja Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Uradni list RS, št. 128/04 in 18/05 – popr.).Iz vsega navedenega izhaja, da izvajanje dimnikarskih storitev ni samo poslovna oziroma komercialna dejavnost posameznega dimnikarskega podjetja, ampak gre za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe, ki je regulirano s posebnimi predpisi, v skladu s katerimi ima izvajalec dimnikarske službe zakonsko podlago za obdelavo imen in priimkov ter naslovov uporabnikov storitev te službe – tudi občanov na posameznem dimnikarskem področju, za katerega ima podeljeno koncesijo, prav tako pa lahko oziroma mora (tudi npr. pisno) tem uporabnikom predhodno najaviti namero opravljanja storitev dimnikarske službe, ki jo je uporabnik dolžan omogočiti; v primeru uporabnikovega neodziva (npr. zavračanje izvedbe dimnikarskih storitev ali ne odprava ugotovljene nepravilnosti) pa ga opozoriti oziroma ukrepati v smeri obveščanja pristojnega inšpektorata. Treba je upoštevati, da je čiščenje, meritve in pregledi kurilnih naprav, dimnih vodov, zračnikov idr. obvezno in da se storitve dimnikarske službe kot javne dobrine izvajajo zaradi varstva okolja, učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom.IP še dodaja, čeprav se vaše vprašanje očitno nanaša le na opravljanje dimnikarskih storitev, da lahko na podlagi prvega odstavka
  4. člena Uredbe koncesionar (tj. izvajalec dimnikarske službe) izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje dimnikarske službe. V skladu z
  5. členom ZVOP–1 pa lahko upravljavec osebnih podatkov uporablja osebne podatke posameznikov (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa, oziroma na podlagi osebne privolitve tudi druge osebne podatke), ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del z uporabo poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev (t. i. neposredno trženje), posameznik pa ima v skladu s
  6. členom ZVOP–1 pravico zahtevati, da upravljavec osebnih podatkov trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja. Pri ponujanju blaga in storitev (neposredno trženje) z uporabo sredstev elektronskih komunikacij (torej po elektronski pošti in preko sms preko telefona) morate poleg ZVOP-1 upoštevati tudi še Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/04 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZEKom-1) in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 69/09 uradno prečiščeno besedilo in 19/15, v nadaljevanju ZEPT). Ker ureditev je ZEKom-1 in ZEPT v razmerju do ZVOP-1 specialna, se uporablja torej ureditev ZEKom-1 in ZEPT. ZEKom-1 ureja vprašanja neposrednega trženja v
  7. členu in pravi, da je uporaba elektronske pošte za namene neposrednega trženja, dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. Ne glede to, pa lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku. Več o tem si lahko preberete v mnenju IP št. 0712-1/2015/1820 (objavljeno na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/neposredno-trzenje-delavcem-prek-e-poste-telefona-in-naslova-2607/). Lepo vas pozdravljamo,Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., pooblaščenka Pripravila: Jelka Kovačič, univ. dipl. prav., svetovalka Informacijskega pooblaščenca[1] Na podlagi
  8. člena Uredbe je uporabnik storitev dimnikarske službe uporabnik stavbe ali dela stavbe, v katerem je mala kurilna naprava in z njenim obratovanjem povezani dimni vodi, zračniki ali pomožne naprave, in uporabnik stanovanja ali poslovnega prostora, ki je opremljeno z zračniki (tretji odstavek), oziroma je tudi uporabnik stavbe ali dela stavbe, v katerem je mala kurilna naprava kot rezervni vir toplote, ter uporabnik prostorov, ki so opremljeni z rezervnimi dimniki (četrti odstavek).[2] V sporočilu sicer omenjate, da dimnikarsko podjetje pošilja obvestila (oziroma očitno najave oziroma pojasnila/opozorila v primeru neodziva) tudi na elektronske naslove uporabnikov teh storitev, ki pa je podatke o teh naslovih, če ne gre za javno dostopne oziroma objavljene podatke, po predvidevanjih IP pridobilo neposredno od teh uporabnikov, torej na podlagi njihove osebne privolitve, saj ne obstaja npr. register elektronskih naslovov, kot npr. obstaja centralni register prebivalstva, ki med drugim vključuje tudi ime in priimek oziroma naslov občanov.[3] Izvajalec dimnikarske službe sicer nima pooblastil za izrekanje glob, saj le-te lahko izrečejo samo pristojni inšpektorati in drugi (državni) organi. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.