← Slovenija

Obdelava osebnih podatkov iz uradnih zbirk podatkov s strani podjetja - IPRS

Obdelava osebnih podatkov iz uradnih zbirk podatkov s strani podjetja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.11.2006 Številka: 0712-377/2006/2 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre, Razno --> Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre, Razno Spoštovani,prejeli smo vaš zgoraj navedeni dopis, v katerem sprašujete:
  3. ali pomeni kršitev pravil o varstvu osebnih podatkov, če v podjetju za svoje delo uporabljate podatke iz TIS-a, IPIS-a ali iz drugih uradnih zbirk podatkov;
  4. ali je kaznivo te podatke hraniti v svojih bazah in jih uporabljati pri svojem delu (npr. pošiljanje pošte na naslov pravne ali fizične osebe ali kontaktiranje le-te preko telefona).Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter
  7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, ki je na podlagi
  8. člena ZInfP, pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi. ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
  9. členu Ustave RS. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
  10. odstavek
  11. člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Pooblaščenec pri tem posebej poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov.Ad 1) V uvodu Vam podajamo nekaj pomembnih definicij iz ZVOP-1 in Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 43/04, v nadaljevanju ZEKom). Osebni podatek je v skladu s
  12. točko
  13. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
  14. točko
  15. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, … zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago … Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
  16. členu ZVOP-
  17. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Zbirka osebnih podatkov je v skladu s
  18. točko
  19. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Z natančnim upoštevanjem navedene definicije, gre ugotoviti, da je telefonski imenik zbirka osebnih podatkov. ZEKom v
  20. členu navaja, da zagotavljanje in dostop do univerzalnega imenika sodi med najmanjši nabor storitev, ki sodijo v univerzalno storitev, ki mora biti določene kakovosti in dostopna vsem končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji po dostopni ceni ne glede na njihovo geografsko lego. Univerzalni imenik mora skladno z
  21. členom ZEKom-a vsebovati najmanj podatke iz od
  22. do
  23. točke prvega odstavka
  24. člena zakona o vseh naročnikih javno dostopnih telefonskih storitev, ki temu ne nasprotujejo. Univerzalni imenik je lahko natiskan oziroma elektronski. Naročniki javno dostopnih telefonskih storitev imajo pravico do vpisa v univerzalni imenik. V
  25. členu je navedeno, da lahko operaterji o svojih naročnikih zbirajo naslednje podatke:
  26. priimek in ime oziroma firmo naročnika in njeno organizacijsko obliko;
  27. EMŠO – enotno matično številko občana;
  28. dejavnost naročnika na njegovo željo;
  29. naslov naročnika;
  30. naročniško številko;
  31. na željo naročnika akademski, znanstveni ali strokovni naziv naročnika;
  32. na podlagi plačila še dodatne podatke, če to želi naročnik in se s tem ne poseže v pravice tretjih oseb;
  33. davčno številko za fizično osebo ter davčno in matično številko za pravno osebo.Zbrane podatke se lahko uporablja le za:
  34. sklepanje, izvajanje, spremljanje in prekinitev naročniške pogodbe;
  35. zaračunavanje storitev;
  36. pripravo in izdajanje naročniških imenikov v skladu s tem zakonom.Pravice naročnikov so zapisane v
  37. členu ZEKoma:
  38. Preden se naročnikovi podatki vključijo v tiskan ali elektronski imenik, ki je dostopen javnosti ali ga uporabljajo imeniške službe, morajo biti naročniki brezplačno obveščeni o namenu tega imenika ter o vseh nadaljnjih možnostih uporabe teh podatkov, predvsem na podlagi iskalnih funkcij. Stroške obveščanja nosi izdajatelj imenika.
  39. Naročniki morajo imeti možnost, da sami odločijo, ali bodo njihovi osebni podatki, določeni v
  40. do
  41. točki prvega odstavka
  42. člena, vpisani v javni imenik, in kateri od teh podatkov naj bodo vpisani. Naročniki smejo preveriti vpisane podatke, zahtevati njihovo spremembo ali njihov izbris.
  43. Zavrnitev vpisa v javni imenik, preverjanje, sprememba ali izbris osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka morajo biti brezplačni.Ad 2) Iz navedenega je razvidno, da so v telefonskem imeniku objavljeni le osebni podatki naročnikov, ki so za objavo dali osebno privolitev oziroma ji niso nasprotovali. Hkrati so bili obveščeni o namenu njihove uporabe (npr. iskanje številk in naslovov posameznih uporabnikov z namenom vzpostavljanja kontakta preko telefona ali klasične pošte). Zato z uporabo v telefonskem imeniku pridobljenih podatkov, pod pogoji navedenimi v nadaljevanju, ne kršite določil ZVOP-
  44. Če se vaše podjetje ukvarja z neposrednim trženjem, je potrebno podati še nekaj členov ZVOP-
  45. Pridobivanje osebnih podatkov in njihova uporaba za namene neposrednega trženja je urejena v
  46. členu. Osebne podatke posameznikov, ki jih je pravna ali fizična oseba zbrala iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, lahko uporablja tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del z uporabo poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev (v besedilu: neposredno trženje) v skladu z določbami ZVOP-1, če drug zakon ne določa drugače. Za namene neposrednega trženja lahko upravljavec osebnih podatkov uporablja le naslednje osebne podatke: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa. Upravljavec osebnih podatkov mora neposredno trženje izvajati tako, da posameznika ob izvajanju neposrednega trženja obvesti o njegovih pravicah iz
  47. člena ZVOP-1, ki določa, da lahko posameznik kadarkoli pisno ali na drug dogovorjen način zahteva, da upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru bi bilo to vaše podjetje) trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja ter o tem v nadaljnjih petih dneh pisno ali na drug dogovorjen način obvestiti posameznika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj upravljavca osebnih podatkov v zvezi z zahtevo krije upravljavec.Pooblaščenec opozarja, da je ob presoji
  48. člena potrebno upoštevati tudi
  49. člen ZVOP (načelo sorazmernosti), ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Načelo sorazmernosti torej zavezuje upravljavca osebnih podatkov, ki želi uporabiti osebni podatek za namene neposrednega trženja, da upošteva namen, zaradi katerega je bil osebni podatek javno objavljen, če je ta seveda nedvoumno razviden.Iz podatkov v telefonskem imeniku lahko oblikujete tudi svoje baze podatkov, ki jih boste uporabljali pri nadaljnjem delu. V primeru, da te baze vsebujejo osebne podatke fizičnih oseb, gre za zbirko osebnih podatkov. Če imate tako zbirko, morate kot upravljavec osebnih podatkov skladno s
  50. členom ZVOP-1 za vsako zbirko osebnih podatkov vzpostaviti katalog zbirke osebnih podatkov, ki vsebuje:
  51. naziv zbirke osebnih podatkov;
  52. podatke o upravljavcu osebnih podatkov (za fizično osebo: osebno ime, naslov opravljanja dejavnosti ali naslov stalnega ali začasnega prebivališča, za samostojnega podjetnika posameznika pa še firmo, sedež in matično številko; za pravno osebo: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež upravljavca osebnih podatkov in matično številko);
  53. pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov;
  54. kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;
  55. vrste osebnih podatkov v zbirki osebnih podatkov;
  56. namen obdelave;
  57. rok hrambe osebnih podatkov;
  58. omejitve pravic posameznikov glede osebnih podatkov v zbirki osebnih podatkov in pravno podlago omejitev;
  59. uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov, vsebovanih v zbirki osebnih podatkov;
  60. dejstvo, ali se osebni podatki iznašajo v tretjo državo, kam, komu in pravno podlago iznosa;
  61. splošen opis zavarovanja osebnih podatkov;
  62. podatke o povezanih zbirkah osebnih podatkov iz uradnih evidenc ter javnih knjig;
  63. podatke o zastopniku iz tretjega odstavka
  64. člena tega zakona (za fizično osebo: osebno ime, naslov opravljanja dejavnosti ali naslov stalnega ali začasnega prebivališča, za samostojnega podjetnika posameznika pa še firmo, sedež in matično številko; za pravno osebo: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež upravljavca osebnih podatkov in matično številko). Upravljavec osebnih podatkov mora skrbeti za točnost in ažurnost vsebine kataloga. Upravljavec zbirk osebnih podatkov mora v skladu s
  65. členom ZVOP-1 nadzornemu organu (Informacijskemu pooblaščencu), ki vodi in vzdržuje register zbirk posredovati:
  66. podatke iz 1., 2., 4., 5., 6., 9., 10., 11.,
  67. in
  68. točke
  69. člena ZVOP-1 državnemu nadzornemu organu za varstvo osebnih podatkov najmanj 15 dni pred vzpostavitvijo zbirke osebnih podatkov ali pred vnosom nove vrste osebnih podatkov.
  70. spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka najkasneje v osmih dneh od dneva spremembe. Postopek vnosa podatkov v register je predstavljen na spletni strani Informacijskega pooblaščenca (www.ip-rs.si), v rubriki »register zbirk osebnih podatkov → prvi vpis v register«. Računalniški program vas bo usmerjal ves postopek vnosa v register. Na spletni strani najdete v Pravilniku o metodologiji vodenja registra zbirk osebnih podatkov tudi podrobnejša navodila vnosa v register osebnih podatkov. Če ste glede na navedeno med zavezanci, vas Informacijski pooblaščenec opozarja, da bi morali svoje zbirke osebnih podatkov vpisati v register do
  71. aprila
  72. Če tega še niste storili, ste v prekršku, zaradi katerega vam je lahko v skladu z
  73. členom kot samostojnemu podjetniku posamezniku izrečena globa v višini 1.000.000 do 3.000.000 SIT.S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.