Obdelava osebnih podatkov pri cestninjenju z elektronskimi vinjetami - IPRS

Obdelava osebnih podatkov pri cestninjenju z elektronskimi vinjetami + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.11.2021 Številka: 07121-1/2021/2303 Kategorije: --> Kategorije: Moderne tehnologije, Pridobivanje OP iz zbirk Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje glede izvajanja cestninjenja z elektronskimi vinjetami. Kot ste pojasnili je DARS podal uradno izjavo, s katero je pojasnil, na kakšen način bo potekala preveritev uporabe elektronske vinjete na hitrih cestah in avtocestah RS in sicer s pomočjo snemanja prometa in beleženja registrskih oznak vozil bodo na DARS ugotavljali morebitne kršitve. Zato menite, da bo DARS, na vseh cestah, za katere je zakonsko določena uporaba elektronske vinjete, neprekinjeno snemal vsako vozilo, potem pa bo v sistemu opravil preveritev registrske oznake, če je vozilo opremljeno z elektronsko vinjeto. Po vaši oceni gre za grobo kršitev Ustave, Splošne uredbe o varstvu podatkov in Evropske konvencije o človekovih pravicah, saj menite, da je takšno stalno slednje vsem vozilom nedopustno. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) uvodoma pojasnjuje, da se je resorno ministrstvo v procesu priprave pravnih podlag za izvedbo cestninjenja z elektronskimi vinjetami (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju), pravočasno in zgledno posvetovalo z IP, pripravili pa so tudi celovito oceno učinkov na varstvo osebnih podatkov, na katero je IP podal mnenje. Predlagatelj je stališča IP po naši oceni ustrezno upošteval pri pripravi zakonske podlage, sam predlog zakona pa nam je poslal v mnenje. IP je v procesu usklajevanja zakonskih rešitev podal večje število mnenj, ki jih je predlagatelj tudi ustrezno upošteval, dostopna so na naslednjih povezavah: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/pripombe/2020/MI_%20Mnenje%20na%20Zakon%20o%20spremembah%20in%20dopolnitvah%20Zakona%20o%20%20cestninjenju%20-%20dodatno_3avg2020_(M).pdf https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/pripombe/2020/MI_%20Mnenje%20na%20Zakon%20o%20spremembah%20in%20dopolnitvah%20Zakona%20o%20cestninjenju_30jul2020_(M)_Tom%C5%A1i%C4%8D.pdf https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/pripombe/2020/MI_%20Mnenje%20na%20Zakon%20o%20spremembah%20in%20dopolnitvah%20Zakona%20o%20%20cestninjenju%20-%20DRUGO_21jul2020_(M)_AT_AJ.pdf https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/pripombe/2020/MI_%20Mnenje%20na%20Zakon%20o%20spremembah%20in%20dopolnitvah%20Zakona%20o%20cestninjenju_jun2020_(M)_Tom%C5%A1i%C4%8D.pdf Kot smo zapisali v prvem mnenju, iz katerega izpostavljamo nekaj bistvenih elementov, se cestninjenje osebnih vozil lahko izvaja na različne načine, pri čemer sta različna tudi obseg in intenzivnost obdelave osebnih podatkov in s tem poseg v človekove pravice. V primeru običajnih vinjet v obliki nalepk, ki se nalepijo na vetrobransko steklo in so kupljene na anonimen način, nadzor pa se izvaja z vizualno kontrolo, lahko govorimo o najmanjšem posegu v osebne podatke in o praktično anonimni uporabi. Dokler ni zaznane kršitve uporabnik vozila ni identificiran, njegove lokacije in gibanje se ne beležijo. Klasične vinjete tako praktično ne posegajo v pravice posameznika, seveda pa imajo določene slabosti z vidika nadzora in praktičnosti. Z digitalizacijo se ta raven varstva osebnih podatkov praktično neizogibno zniža – v kolikšni meri, pa je predvsem odvisno od dizajna sistema. E-vinjete ne morejo nuditi takšne ravni varstva osebnih podatkov kot klasične vinjete, kar pa seveda ne pomeni, da ne morejo biti sprejemljive v demokratični družbi – ob tem, da prinašajo določene prednosti tako za uporabnike kot za upravljavce cest, se lahko z ustreznimi varovalkami v zakonodaji bistveno zmanjša njihov poseg v varstvo osebnih podatkov. Pri tem je nekaj točk ključnih in sicer: zbiranje osebnih podatkov ob nakupu e-vinjete ter zajem, hramba in druge obdelave osebnih podatkov pri izvajanju cestninskega nadzora. Obdelava osebnih podatkov pri nakupu e-vinjete Pomembno je, da se pri nakupu e-vinjete na prodajnem mestu ne zbirajo nobeni osebni podatki razen registrske številke vozila, saj je to skladno z načelom sorazmernosti. Glede možnosti nakupa e-vinjete prek spleta pa poudarjamo, da bi morala biti raven varstva osebnih podatkov kar se da blizu tistemu, ki je zagotovljena kupcu, ki e-vinjeto kupi na prodajnem mestu. Tu je predvsem pomemben nabor zbranih podatkov o kupcu, ki mora upoštevati načelo minimizacije (člen 5 Splošne uredbe). Navedeno v praksi pomeni, da kupcu ne bi bilo treba navesti nobenega osebnega podatka, ki ni nujno potreben za nakup e-vinjete, pred »surovimi« osebnimi podatki bi morali imeti prednost psevdonimizirani osebni podatki. To v praksi pomeni, da pri nakupu ne sme biti obvezno večje število kontaktnih podatkov kupca (telefonska št. se nam npr. ne zdi potrebna), kakor tudi ne njegovo ime in priimek, koristna je opcija, da kupec lahko navede poljuben e-naslov (npr. da si lahko izbere takšen e-naslov, ki ne razkriva njegove identitete) ter da se za samo izvedbo nakupa ne zahteva nič več, kot pri nakupu drugega blaga ali storitve prek spleta. Ime in priimek posameznika ter podatki o telefonski številki se nam zato ne zdijo potrebni in zato ne sorazmerni. Posameznik mora biti o obdelavi osebnih podatkov ob registraciji ustrezno obveščen – na jasen in razumljiv način mu je treba predstaviti ključne informacije o obdelavi osebnih podatkov (npr. ob registraciji), ki jih zahteva člen 13 Splošne uredbe (ne glede na vrsto pravne podlage). Pozornost je treba nameniti tudi na videz manj pomembnim podatkom, ki so vendarle osebni podatki – ob vsakem spletnem nakupu se zabeležijo določeni podatki tudi o sami seji uporabnika (npr. IP naslov, datum in čas itd.) in tudi glede tega je treba upoštevati načelo minimizacije in rok hrambe teh podatkov prilagoditi na minimalno nujno potreben, nato pa te podatke brisati ali anonimizirati. Obdelava osebnih podatkov pri izvajanju cestninskega nadzora Kot pri ostalih obdelavah osebnih podatkov je ustrezno izvedena minimizacija obdelave osebnih podatkov glede na zasledovane namene ena najmočnejših varovalk za osebne podatke – podatkov, ki jih ni, enostavno ni mogoče zlorabiti in z minimizacijo rokov hrambe bistveno zmanjšamo tudi vsa ostala tveganja. Izvajanje cestninskega nadzora je točka, ki je ključna za stopnjo posega v zasebnost in varstvo osebnih podatkov pri vseh oblikah elektronskega cestninjenja, saj se pri nadzoru obdelujejo podatki o lokaciji vozila oziroma posameznikov v dejanskem času. V prvi vrsti je seveda pomembno, da se osebnim vozilom ne sledi izven zasledovanega namena (cestninskega nadzora), da se ne ugotavlja njihove lokacije ali beleži prevoženih poti. V drugi vrsti, kot smo že poudarili, morata biti upoštevani premisi: da se za izvajanje nadzora uporabi samo tiste podatke, ki so za to minimalno nujno potrebni in da se podatki o vozilih, pri katerih ni bilo ugotovljene kršitve, brišejo takoj. Če namreč vozilo ni storilo kršitve pravil cestninjenja, ni podlage za hrambo ali obdelavo osebnih podatkov uporabnika vozila, tudi za 24 ur ne. Podatki o vozilih, pri katerih ni bila ugotovljena kršitev, bi se morali brisati takoj, ko je bilo ugotovljeno, da ni bila storjena kršitev (samo ugotavljanje pa seveda ne sme biti nesorazmerno dolgo). Pri samem izvajanju nadzora mora prav tako biti upoštevano načelo minimizacije obdelave – tu je zlasti pomembno, kateri podatki se obdelajo in prikažejo osebam, ki izvajajo takšen nadzor, ne glede na to, da gre za stacionarni ali mobilni sistem. Narobe bi bilo, da se jim prikažejo katerikoli podatki o lastniku vozila, še preden je bila ugotovljena kršitev. Ponovno poudarjamo, uporabnik vozila mora ostati anonimen za vse, dokler ni bila ugotovljena kršitev, kar vključuje prikaz podatkov na zaslonih nadzornikov. Sistem avtomatske prepoznave registrske tablice torej prebere registrsko tablico in ta podatek je treba preveriti z evidenco registrskih tablic kupljenih e-vinjet s cestninskim razredom, evidenco registrskih tablic vozil oproščenih plačila cestnine ter evidenco registrskih tablic v sistemu DarsGO. Kolikor je uparjanje pozitivno, potem ni potrebe po prikazu nobenega podatka niti po hrambi podatka o prebrani registrski tablici in sistem bi moral upoštevati to zasnovo. Ko je enkrat ugotovljena kršitev, potem je seveda jasno, da je dopustno obdelati tiste osebne podatke, ki so potrebni za izvedbo ustreznih kaznovalnih postopkov in da za njihovo uporabo ter hrambo veljajo določbe prekrškovne zakonodaje. *** Na podlagi podanih stališč IP je zakonodajalec po naši oceni sprejel ureditev, da se pri nakupu vinjete zbere le minimalni potrebni nabor osebnih podatkov, pri samem nadzoru cestninjenja pa je ključna varovalka, da se podatki o vozilih, ki niso kršila predpisov glede cestninjenja, nemudoma izbrišejo in da se tako ne ustvarja velika zbirka podatkov o prevoženih poteh in lokacijah. IP je pri tem absolutno vztrajal. Izjemoma se lahko le za krajše obdobje podatki shranijo, ko pride do težav pri avtomatskem preverjanju (npr. v primeru umazanih tablic ipd.), in tudi v tem primeru le dokler ni ugotovljene kršitve, oziroma gredo v ustrezne postopke, ko je ugotovljena kršitev predpisov glede cestninjenja. Postopke za varstvo osebnih podatkov pri uporabi in delovanju sistema elektronskih vinjet ureja
8. člen Zakona o cestninjenju (Uradni list RS, št. 24/15, 41/17, 158/20 in 159/21). Osmi odstavek določa izrecno prepoved, da elektronska vinjeta ne sme omogočati ugotavljanja lokacije ali spremljanja gibanja vozil na način, da je možno tako določiti gibanje ali nahajanje določenega vozila. Ne glede na prejšnji stavek je dovoljena začasna določitev lokacije vozila, če je to potrebno zaradi izvajanja cestninskega nadzora, vendar le v obsegu, ki je za te namene nujno potreben. Deveti odstavek dalje določa, da je prepovedana uporaba osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namen cestninjenja, za druge namene, razen če tako določa zakon. Deseti odstavek določa, da če nadzorni sistem upravljavca cestninskih cest pri izvajanju cestninskega nadzora potrdi, da z vozilom ni storjena kršitev obveznosti plačila cestnine, se podatki o začasni določitvi lokacije vozila takoj izbrišejo. Enajsti odstavek določa, da če nadzorni sistem upravljavca cestninskih cest samodejno ne potrdi izpolnitve obveznosti plačila cestnine za posamezno vozilo (npr. zaradi vremenskih vplivov, tehničnih ali drugih objektivnih razlogov), lahko upravljavec cestninskih cest hrani podatke o lokaciji vozila najdlje 20 dni od njihove pridobitve. V tem času upravljavec cestninskih cest osebno preveri, če je bila za posamezno vozilo izpolnjena obveznost plačila cestnine. Podatki se brišejo takoj po ugotovitvi, da je bila za posamezno vozilo izpolnjena obveznost plačila cestnine, vendar najkasneje v 20 dneh od njihove pridobitve. Dvanajsti odstavek določa, da če upravljavec cestninskih cest s pomočjo nadzornega sistema samodejno ali na podlagi osebne preveritve iz prejšnjega odstavka ugotovi kršitev obveznosti neplačila cestnine, se podatki o lokaciji vozila hranijo do zaključka postopka obravnave ugotovljene kršitve obveznosti plačevanja cestnine. Po poteku roka iz tega odstavka se podatki izbrišejo. Trinajsti odstavek določa, da upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu iz
9. člena tega zakona podrobneje predpiše način izdaje elektronskih vinjet, način uveljavljanja vračila kupnine v primeru odstopa od prodajne pogodbe, postopek v primeru kraje ali uničenja registrske tablice, na katero je vezana elektronska vinjeta, časovno omejitev možnosti vnaprejšnjega nakupa posamezne vrste elektronske vinjete, način uveljavljanja morebitnih popravkov že izdane elektronske vinjete, način preverjanja poteka veljavnosti elektronske vinjete s strani posameznega cestninskega zavezanca in uredi druga vprašanja cestninjenja z elektronskimi vinjetami. IP bo zakonitost obdelave osebnih podatkov pri delovanju elektronskih vinjet v praksi preveril tudi v inšpekcijskem postopku po uradni dolžnosti. S spoštovanjem, Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravil: mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026