Obdelava osebnih podatkov pridobljenih od izdajateljev tednikov oz. revij s strani preiskovalne komisije Državnega zbora - IPRS

Obdelava osebnih podatkov pridobljenih od izdajateljev tednikov oz. revij s strani preiskovalne komisije Državnega zbora + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.12.2022 Številka: 07121-1/2022/1408 Kategorije: --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk, Uradni postopki, Mediji Na podlagi vašega vprašanja glede zakonitosti obdelav osebnih podatkov s strani preiskovalne komisije Državnega zbora, ki preiskuje domnevno nezakonito financiranje strankarske politične propagande v medijih, v nadaljevanju posredujemo mnenje Informacijskega pooblaščenca. Kot pojasnjujete, naj bi preiskovalna komisija v okviru preiskovalnih dejanj pridobila podatke o finančnem poslovanju enega od tednikov, med drugim tudi o prilivih na tekoči račun podjetja, ki izdaja revijo. Med podatki o prilivih naj bi bili tudi podatki o nakazilih fizičnih oseb, ki so plačale članarino, domnevno z imeni in priimki vred. Zanima vas, ali ima preiskovalna komisija pravno podlago za tovrstno zbiranje osebnih podatkov naročnikov in ali bi morala zahtevati anonimizirane podatke o nakazilih fizičnih oseb? Nakazila fizičnih oseb namreč, kot navajate, po vaši presoji v tem primeru niso relevantna, saj komisija pri poslovanju preverja nakazila iz javnih sredstev. Preiskovalna komisija ima na podlagi določbe
3. člena Zakona o parlamentarni preiskavi smiselno primerljiva pooblastila, kot jih imajo pravosodni organi, pri pristojnem sodišču pa lahko zahteva, da se odredi hišna ali osebna preiskava in zaseg predmetov. Ti ukrepi se v postopku parlamentarne preiskave lahko izvajajo le prek sodišča. Vlada, upravni organi, organizacije, ki opravljajo javno službo in vsi nosilci javnih pooblastil so dolžni kadarkoli dovoliti preiskovalni komisiji ali njenim pooblaščencem dostop do dokumentacije, s katero razpolagajo, izdati potrebna dovoljenja za pričevanje ter predložiti spise. Vsak upravljavec (tudi medijske hiše) je za vsako obdelavo osebnih podatkov dolžan zagotoviti ustrezno pravno podlago. IP ni pristojen za širšo presojo zakonitosti dela preiskovalnih komisij Državnega zbora. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) na podlagi
4. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
5. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
6. točke prvega odstavka
7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
8. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) uvodoma poudarja, da ne more v mnenju presojati o ustreznosti in dopustnosti konkretnih obdelav osebnih podatkov, v vašem primeru o pravni podlagi in obsegu dopustnega posredovanja osebnih podatkov preiskovalni komisiji Državnega zbora s strani medijske hiše. O tem lahko IP presoja zgolj v okviru inšpekcijskega postopka, in še to zgolj v okviru svojih pristojnosti. IP pa ni pristojen za tolmačenje načina izvajanja in zagotavljanja pravic in pooblastil preiskovalnih komisij Državnega zbora na podlagi Zakona o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93, 63/94 – KZ, 22/21 – odl. US in 130/21 – odl. US, v nadaljevanju: ZPPre) ali za presojo zakonitosti dela teh komisij. Najprej pojasnjujemo: · da IP v nobenem primeru ni pristojen konkretno določiti, do katerih dokumentov, informacij ali njihovih delov je preiskovalna komisija upravičena in tudi ne presojati sorazmernosti v konkretnem primeru, · da se IP ni pristojen opredeljevati do aktivnih preiskovalnih postopkov. IP ni seznanjen s postopki posredovanj in obdelav osebnih podatkov, ki jih opisujete, zato lahko v nadaljevanju podamo zgolj splošna pojasnila glede zakonske ureditve, ne moremo pa presojati o zakonitosti opisanih obdelav morebitnih osebnih podatkov. Preiskovalna komisija ima na podlagi določbe
9. člena Zakona o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93 in 63/94 – KZ 63/93, 63/94 – KZ, 22/21 – odl. US in 130/21 – odl. US, v nadaljevanju: ZPPre) smiselno primerljiva pooblastila, kot jih imajo pravosodni organi. Hkrati ZPPre v
10. členu določa, da preiskovalna komisija lahko pri pristojnem sodišču zahteva, da se odredi hišna ali osebna preiskava in zaseg predmetov. Glede oprostitve in odklonitve pričevanja ter oprostitve izvedenstva se uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku. V skladu s
11. členom ZPPre se prisilni ukrepi zoper preiskovance, priče in izvedence: privedba, kazni, hišna in osebna preiskava in zaseg predmetov v postopku parlamentarne preiskave lahko izvajajo le prek sodišča. Ustrezno zahtevo z obrazložitvijo, ki ji je treba priložiti sklep o predmetu preiskave, je treba vložiti pri sodišču, na čigar območju naj bi se izvedel omenjeni ukrep. Zaprošeno sodišče ni upravičeno ocenjevati umestnosti ukrepa. Če pa meni, da ni v skladu z zakonom, zahteva odločitev višjega sodišča. Zoper odločitev višjega sodišča ni pritožbe. Sodišče obravnava te zahteve prednostno. Določba
12. člena ZPPre določa, da so vlada, upravni organi, organizacije, ki opravljajo javno službo in vsi nosilci javnih pooblastil dolžni kadarkoli dovoliti preiskovalni komisiji ali njenim pooblaščencem dostop do dokumentacije, s katero razpolagajo, izdati potrebna dovoljenja za pričevanje ter predložiti spise. V skladu z
13. členom ZPPre je možno tudi posredno sklicevanje na ustrezne pravne podlage s področja kaznovalnega prava. Drugi odstavek
14. člena ZPPre namreč določa, da se po tem zakonu neposredno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku in zakona o prekrških. Glede drugih vprašanj, ki z ZPPre niso urejena, pa se smiselno uporabljajo tudi druge ustrezne splošne določbe zakona o kazenskem postopku ter njegove določbe o preiskavi in glavni obravnavi, glede prizadetih pravnih oseb pa zakon o prekrških. V skladu s
15. členom Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo in 96/22 – odl. US, v nadaljevanju: ZKP) mora upravljavec osebnih podatkov sodišču na zahtevo brezplačno posredovati podatke iz zbirke osebnih podatkov tudi brez osebne privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če sodišče navede, da podatke potrebuje za izvedbo kazenskega postopka. Te podatke mora sodišče varovati kot tajne, če je tako določeno v zakonu. Upoštevajoč navedeno IP v mnenju ne more presojati, ali je posredovanje osebnih podatkov, ki ga opisujete, ustrezno in zakonito, niti ni, kot smo že večkrat poudarili, pristojen za presojo sorazmernosti in zakonitosti obdelav osebnih podatkov v okviru konkretnih postopkov preiskovalnih komisij Državnega zbora. Lepo vas pozdravljamo, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Alenka Jerše, univ. dipl. prav., namestnica informacijske pooblaščenk O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026