Obdelava osebnih podatkov s strani carine + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.10.2013 Številka: 0712-1/2013/3644 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 3. 10. 2013 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete, ali ima carina dovoljenje za posredovanje in ukrepanje v primeru, ko gre za en individualni primer in ali je to v vašem primeru naredila na pravi način in s pravimi pristopi. Avgusta vam je mož preko spletne trgovine naročil torbico znamke Louis Vuitton in jo plačal preko PayPal-a. Skupni znesek s poštnino je bil nekaj čez 42 EUR. Septembra ste prejeli poziv s carine, da posredujete podatke o naročilu torbice, iz katerih je razvidna cena. Cena seveda nakazuje na neoriginalni izdelek in se lahko iz nje sklepa, da gre za ponaredek. Naročili ste prvič in samo en izdelek. Prejeli ste informacijo in nato še odločbo, da je bila torbica zadržana, in da se ponaredkov ne sme kupovati, in da je torbica oddana na uničenje. Jasno vam je, da se ponaredkov ne sme kupovati, vendar bi raje želeli preiskovanje in prepoved proizvodnje, onemogočenje tovrstne prodaje preko spletnih trgovin, plačil preko PayPala. Naknadno ste prejeli dopis podjetja ITEM d.o.o. – zastopniške pisarne za patente in blagovne znamke, v katerem so vsi podatki o prodajalcu, kupcu, predmetu nakupa. Želeli so, da podpišete izjavo, s katero se njim in tretjim osebam povrnejo vse nastale stroške v zvezi z uničenjem, skladiščenjem, ipd. Če tega ne boste storili, boste z njimi v sporu in boste morali kriti vse stroške. Ti stroški so trenutno 60 EUR, vendar je v izjavi navedeno, da boste krili tudi vse morebitne stroške tretjim. Zanima vas, ali lahko oseba nekaj naroči, to plača, potem pa carina pošto pregleda in preda informacije pogodbenim podjetjem, ki osebo nadalje obravnavajo? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Z namenom ugotoviti, ali je bila pravica intelektualne lastnine kršena po nacionalnem pravu, in v skladu z nacionalnimi predpisi o varstvu osebnih podatkov, trgovskih in industrijskih skrivnosti ter poklicne in upravne tajnosti carinski urad ali oddelek, ki je obdelal zahtevo, obvesti imetnika pravice na njegovo zahtevo in če je znan, o imenih in naslovih prejemnika, pošiljatelja, deklaranta ali imetnika blaga ter o poreklu in provenienci blaga, glede katerega obstaja sum, da krši pravico intelektualne lastnine. Obrazložitev: Obdelava osebnih podatkov je definirana v 3. točki 6. člena ZVOP-1 kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika (5. točka istega člena). Določba prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na to se lahko skladno s četrtim odstavkom istega člena v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pooblaščenec ni seznanjen s konkretnim carinskim postopkom, niti ni za te postopke pristojen, zato se ne more opredeliti do vprašanja ali je bil carinski postopek izveden pravilno, vam pa v nadaljevanju podaja splošno pojasnilo na vaša vprašanja. Uredba sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice (v nadaljevanju uredba), se v slovenskem pravu uporablja neposredno in je pravno zavezujoč akt. Uredba določa pogoje, pod katerimi lahko carinski organi ukrepajo, kadar glede blaga obstaja sum, da krši pravico intelektualne lastnine in ukrepe, ki jih morajo pristojni organi sprejeti, kadar je ugotovljeno, da blago krši pravice intelektualne lastnine (1. člen). Blago, ki krši pravico intelektualne lastnine, je določeno v 1. točki 2. člena uredbe, in pomeni:
- a)»ponarejeno blago«: - tj. blago skupaj z embalažo, ki brez dovoljenja nosi blagovno znamko, ki je bodisi enaka blagovni znamki, veljavno registrirani glede istovrstnega blaga, bodisi je v njenih bistvenih lastnostih ni mogoče razlikovati od take blagovne znamke, in ki s tem krši pravico imetnika blagovne znamke po pravu Skupnosti, določene z Uredbo Sveta ES št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o blagovni znamki Skupnosti ali po pravu članice, v kateri je bila vložena zahteva za ukrepanje carinskih organov, - vsak simbol blagovne znamke (vključno z logotipom, etiketo, nalepko, brošuro, navodili za uporabo ali garancijskim dokumentom, na katerem je tak simbol), tudi če je postavljen ločeno, pod istimi pogoji kakor blago navedeno v prvi alineji te točke, - embalaže, na katerem so blagovne znamke ponarejenega blaga, postavljene ločeno, pod istimi pogoji kakor blago navedeno v prvi alineji te točke,
- b)»piratsko blago«: - tj. blago, ki je kopija ali utelešenje kopije, izdelane brez soglasja bodisi imetnika avtorske ali sorodne pravice nosilca pravice iz modela, ne glede na to, ali je registrirana po nacionalnem pravu, bodisi osebe s pooblastilom nosilca pravice v državi izdelave, kadar izdelava teh kopij pomeni kršitev omenjene pravice po Uredbi Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih skupnosti ali po pravu države članice, v kateri je vložena zahteva za carinsko ukrepanje,
- c)blago, ki v državi članici, v kateri je bila vložena zahteva za carinsko ukrepanje, krši: - patent po pravu te države članice, - dodatni varstveni certifikat, kakršen je določen z Uredbo Sveta (EGS) št. 1768/92 ali Uredbo (ES) št. 1610/96 Evropskega parlamenta in sveta, - nacionalno žlahtniteljsko pravico po pravu te države članice ali žlahtniteljsko pravico Skupnosti, kakršna je določena v Uredbi Sveta (ES) št. 2100/94. - označbo porekla ali geografske označbe po pravu te države članice ali po uredbah Sveta (EGS) št. 2081/92 in (ES) št. 1493/1999, - geografska poimenovanja, kakršna so določena v Uredbi Sveta (EGS) št. 1576/89. Imetnik pravice po uredbi je:
- a)imetnik blagovne znamke, avtorske ali sorodne pravice, pravice iz modela, patenta, dodatnega varstvenega certifikata, žlahtniteljske pravice, zaščitene označbe porekla, zaščitene geografske označbe in bolj splošno vsake pravice navedene v zgornjih točkah, ali
- b)vsaka druga oseba, pooblaščena za uporabo pravic intelektualne lastnine, navedenih v točki
- a)ali predstavnik imetnika pravice ali pooblaščenega uporabnika (2. točka 2. člena) Kadar imajo carinski organi pred tem, ko je bila zahteva vložena s strani imetnika pravice ali odobrena, pri ukrepanju v eni od situacij iz 1. člena dovolj razlogov za sum, da blago krši pravico intelektualne lastnine, lahko prekinejo sprostitev blaga ali ga zadržijo za obdobje treh delovnih dni od trenutka prejema obvestila s strani imetnika pravice in deklaranta (domnevnega kršitelja) ali imetnika blaga, če sta slednja znana, zato da lahko imetnik pravice vloži zahtevo za ukrepanje (1. točka 4. člena). V skladu s pravili, ki veljajo v državni članici, lahko carinski organi, ne da bi razkrili druge informacije, razen dejanskega ali domnevnega števila artiklov in njihove narave ter preden obvestijo imetnika pravice o možni kršitvi, zaprosijo imetnika pravice, da jim predloži vse informacije, ki jih potrebujejo za potrditev suma (2. točka 4. člena). 5. člen navedene uredbe določa, da lahko imetnik pravice v vsaki državi članici v pisni obliki zaprosi pristojni carinski oddelek za ukrepanje carinskih organov, če je blago najdeno v eni od situacij navedenih v 1. členu uredbe (zahteva za ukrepanje). Zahteva za ukrepanje mora biti napisana na obrazcu, določenem v skladu z uredbo, vsebovati mora vse podatke, ki so potrebni za to, da carinski organi zlahka prepoznajo zadevno blago in še zlasti: - točen in natančen tehnični opis blaga, - vse specifične informacije, ki bi jih imetnik pravice utegnil imeti glede vrste ali vzorca goljufije, - ime in naslov kontaktne osebe, ki jo imenuje imetnik pravice. Zahteva za ukrepanje mora vsebovati med drugim tudi dokazilo o tem, da je vlagatelj imetnik pravic v zvezi z zadevnim blagom. V informacijo je treba posredovati tudi katere koli druge informacije, če so imetniku znane, in sicer; - vrednost izvirnega blaga pred obdavčitvijo na zakonitem trgu v državi, v kateri je vložena zahteva za ukrepanje, - kraj, kjer se blago nahaja, ali kraj, kamor naj bi bilo poslano, - podrobne podatke za identifikacijo pošiljke ali embalaže, - pričakovani dan prihoda ali odhoda blaga, - uporabljeno prevozno sredstvo, - identiteto uvoznika, izvoznika ali imetnika blaga, - državo ali države proizvodnje in trgovske poti, - tehnične razlike, če so znane, med avtentičnim in sumljivim blagom. 9. člen uredbe nadalje določa, da če carinski urad, ki mu je bila poslana odločba, s katero se ugodi zahtevi vlagatelja, ugotovi, da glede blaga obstaja sum, da krši pravico intelektualne lastnine, prekine sproščanje blaga in ga zadrži. Pristojni carinski oddelek ali carinski urad obvesti imetnika pravice in deklaranta ali imetnika blaga o svojem ukrepanju; pooblaščen je, da jih uradno obvesti o dejanski ali ocenjeni količini in dejanski ali domnevni naravi blaga, katerega sproščanje je bilo prekinjeno ali ki je bilo zadržano, ne da bi ga pošiljanje teh informacij zavezovalo k temu, da od pristojnega organa zahteva sprejetje vsebinske odločitve. Z namenom ugotoviti, ali je bila pravica intelektualne lastnine kršena po nacionalnem pravu, in v skladu z nacionalnimi predpisi o varstvu osebnih podatkov, trgovskih in industrijskih skrivnosti ter poklicne in upravne tajnosti carinski urad ali oddelek, ki je obdelal zahtevo, obvesti imetnika pravice na njegovo zahtevo in če je znan, o imenih in naslovih prejemnika, pošiljatelja, deklaranta ali imetnika blaga ter o poreklu in provenienci blaga, glede katerega obstaja sum, da krši pravico intelektualne lastnine. 12. člen določa, da imetnik pravice, ki prejme podatke, naštete v zgornjem odstavku, lahko te informacije uporabi le za namen odločanja o tem, ali je bila kršena pravica intelektualne lastnine po nacionalnem pravu (10. člen), za namen poenostavljenega postopka odstopa in uničenja pod carinskim nadzorom, ne da bi bilo treba pri tem ugotoviti, ali je bila pravica intelektualne lastnine kršena po nacionalnem pravu (11. člen), sprostitev blaga in končanje zadržanja (13/1. člen). Vsaka druga uporaba, ki ni dovoljena po nacionalni zakonodaji države članice, v kateri je prišlo do situacije, lahko na podlagi prava države članice, v kateri se nahaja zadevno blago, sproži civilnopravno odgovornost nosilca pravice in povzroči, da se zahteva za ukrepanje v državi članici, v kateri je prišlo do dogodkov zadrži za čas veljavnosti do podaljšanja. Če je to pravilo še naprej kršeno, lahko pristojni carinski oddelek zavrne podaljšanje. Glede na navedeno pravno podlago je razvidno, da je carinski organ ravnal v skladu z uredbo in po zaznavi suma, da je v vaši pošiljki blago, ki krši pravico intelektualne lastnine o tem obvestil tako vas, kot tudi imetnika pravice do intelektualne lastnine (imetnika znamke Louis Vuitton). Pooblaščenec predvideva, saj iz vašega dopisa ni očitno razvidno, da se je podjetje ITEM d.o.o., v zadevo priključil kot pooblaščenec imetnika pravice znamke Louis Vuitton. Navedeno podjetje namreč kot svojo dejavnost opravlja zastopanje za patente in blagovne znamke. Ker je bilo v carinskem postopku ugotovljeno, da blago, ki ste ga prejeli, krši pravice intelektualne lastnine, so blago zadržali in oddali na uničenje, vi pa ste zato dolžni kriti stroške v povezavi s tem, ne glede na to, da ste blago naročili prvič in samo en izdelek. Carinska uprava ima v uredbi pooblastilo, da imetnika pravice obvesti o imenih in naslovih prejemnika, pošiljatelja, deklaranta ali imetnika blaga ter o poreklu in provenienci blaga, glede katerega obstaja sum, da krši pravico intelektualne lastnine. ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo določa zakon, z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na to se lahko skladno s četrtim odstavkom istega člena v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Glede na navedeno pooblaščenec meni, da v konkretnem primeru ni prišlo do neupravičenega razkritja osebnih podatkov, saj je carinska uprava pri svojem delovanju upoštevala uredbo, ki je veljaven pravni akt v Republiki Sloveniji. Dejstvo, ali bo imetnik pravice uvedel postopek tudi zoper proizvajalca blaga in spletno trgovino, ki tovrstno blago prodaja, je stvar odločitve imetnika pravice. Tudi v primeru, da se te pravice ne odloči uveljaviti, pa to ne vpliva na njegovo pravico pri carinskih organih zahtevati, da blago zasežejo in uničijo. Poleg carinskih ukrepov v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine ob vnosu ponarejenega blaga v Republiko Slovenijo ima imetnik pravice intelektualne lastnine v primeru kršitve le-te, pravico uporabiti tudi druge civilne in kazenske ukrepe (kršitelj je imetniku pravice odgovoren za nastalo škodo, kršitev pravic intelektualne lastnine pa lahko predstavlja tudi kaznivo dejanje). Upamo, da smo vam z navedenim zadovoljivo odgovorili na zastavljena vprašanja. Prijazen pozdrav. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026