Obdelava osebnih podatkov s strani odvetnika, pridobitev dokumentov iz sodnih spisov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.11.2008 Številka: 0712-780/2008/2 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2008 prejel vaše vprašanje, ali je odvetnik, ki je pridobil osebne podatke iz že zaključenega kazenskega in pravdnega spisa in jih predložil kot dokaz v drugi pravdni zadevi, ravnal v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Na podlagi vašega opisa dejanskega stanja in predloženih listin Pooblaščenec meni, da odvetnik, ki je pridobil osebne podatke iz že zaključenega kazenskega in pravdnega spisa in jih predložil kot dokaz v drugi pravdni zadevi, ni ravnal v nasprotju z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, če je podatke pridobil na zakonit način Obrazložitev: ZVOP-1 določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov (ki je le del širše pravice do zasebnosti), ki je določena v
- členu Ustave RS, vendar pa ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov. Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, ob tem, da je posameznik v skladu z
- tč.
- čl. ZVOP-1-UPB-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pooblaščenec najprej poudarja, da se skladno z
- čl. ZVOP-1 lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika, pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Upoštevaje dejstvo, da obdelavo osebnih podatkov lahko urejajo tudi specialni zakoni, je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/93, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZOdv), Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP) in Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 63/94, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZKP). Prvi odstavek
- čl. ZOdv tako določa, da morajo, ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Drugi odstavek navedenega člena obenem določa, da odvetnik nima pravice iz prejšnjega odstavka, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. V skladu z navedeno ureditvijo mora odvetnik za posredovanje podatkov, poleg navedbe pravne podlage, ki ga pooblašča za pridobivanje osebnih podatkov, izkazati pooblastilno razmerje v posamični zadevi (torej ne zadostuje splošno pooblastilo) ter v svoji vlogi navesti namen, za katerega podatke potrebuje. Za ugotavljanje, ali odvetnik dejansko potrebuje konkretne osebne podatke za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi, namreč ne zadošča le pavšalna navedba prvega odstavka
- člena ZOdv kot pravne podlage. Vsako, tudi zakonsko, pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov je treba v skladu z ZVOP-1 tolmačiti glede na konkreten primer in v skladu z načelom sorazmernosti. To pa pomeni, da mora odvetnik izkazati, da so konkretni podatki, ki jih zahteva, dejansko potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi – torej za opravljanje konkretnih dejanj v tej posamični zadevi. To pomeni, da mora odvetnik, za pridobitev osebnih podatkov, od v prvem odstavku
- člena ZOdv navedenih upravljavcev zbirk osebnih podatkov, izkazati pooblastilno razmerje v posamični zadevi in tudi potrebo po konkretnem osebnem podatku glede konkretnega procesnega dejanja ali drugega dejanja opravljanja odvetniškega poklica v posamični konkretni zadevi. Po
- členu ZKP se sme vsakomur, ki izkaže opravičen interes, dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov. Pregled in prepis posameznih kazenskih spisov se sme odreči, če to narekujejo posebni razlogi obrambe ali varnosti države ali če je bila javnost izključena z glavne obravnave. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njegove izvršitve. Podobno določbo ima tudi ZPP, ki pregled in prepis spisa ureja v
- čl. Navedeni člen pravi, da imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene. Spis v elektronski obliki imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Drugim osebam, ki imajo opravičeno korist, se lahko dovoli ta pregled in prepis posameznih spisov. Dokler postopek teče, dovoli to predsednik senata, potem ko je končan, pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma delavec na sodišču, ki ga ta določi. Pooblaščenec ugotavlja, da odvetnik, v okviru zastopanja stranke v posamični zadevi, pridobiva osebne podatke iz kazenskih in pravdnih spisov in jih nadalje obdeluje za potrebe dokaznega postopka oz. za utemeljitev navedb v zahtevkih, ki jih uveljavlja pred sodiščem. Iz
- čl. ZPP namreč izhaja, da so stranke postopka (za njihov račun pa lahko tudi odvetnik) tiste, ki morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Po
- čl. ZPP je stranka tista, ki mora, v dokaz svojih navedb, predložiti listino, na katero se sklicuje. Samo, če je listina pri državnem organu ali pri osebi, ki ji je poverjeno izvrševanje javnega pooblastila, pa sama stranka ne more doseči, da se listina izroči ali pokaže, si jo sodišče preskrbi po uradni dolžnosti. Če se ena stranka sklicuje na listino in trdi, da je ta pri drugi stranki, zahteva sodišče od te stranke, naj listino predloži, in ji določi za to rok. Sodišče sme tudi drugi osebi naložiti, naj predloži listino, vendar le tedaj, če jo mora ta po zakonu pokazati ali predložiti ali če gre za listino, ki je po svoji vsebini skupna zanjo in za stranko, ki se sklicuje na listino. V zvezi z vašim vprašanjem je tako bistven podatek (ki pa iz vašega opisa dejanskega stanja in predloženih listin ne izhaja), ali je odvetnik podatke, ki jih je uporabil kot dokaz v pravdni zadevi, pridobil na zakonit način, torej v okviru zgoraj navedenih dopustnih pravnih podlag, ki mu omogočajo obdelavo osebnih podatkov. V kolikor jih je pridobil zakonito, ni ravnal v nasprotju z določili ZVOP-1, s tem, ko jih je uporabil v drugi pravdni zadevi.
- čl. ZVOP-1 namreč določa, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. Pooblaščenec obenem opozarja, da bi ravnanje odvetnika, ki v nasprotju z interesi stranke posreduje njene osebne podatke tretjim, lahko pomenilo kaznivo dejanje neupravičene izdaje poklicne skrivnosti v smislu Kazenskega zakonika (Uradni list, RS, št. 55/08, v nadaljevanju KZ-1), ki v
- členu določa, da se, kdor neupravičeno izda skrivnost, za katero je zvedel kot zagovornik, odvetnik, zdravnik, duhovnik, socialni delavec, psiholog ali kot kakšna druga oseba pri opravljanju svojega poklica, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Za ta dejanja pa se ne kaznuje, kdor izda skrivnost zaradi splošne koristi ali zaradi koristi koga drugega, če je ta korist večja kakor pa ohranitev skrivnosti. Pregon se začne na zasebno tožbo. Prav tako lahko posameznik, ki je prepričan, da je odvetnik s takšnim razkritjem podatkov posegel v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
- člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je bila posamezniku s takšnim razkritjem podatkov o njem povzročena škoda, pa lahko od povzročitelja skladno z določbami
- in
- člena OZ zahteva tudi odškodnino. Pooblaščenec še opozarja, da Pooblaščenec ni pristojni organ za odločanje o morebitnih disciplinskih kršitvah odvetnika pri njegovem delu ali kaznivih dejanjih v zvezi z njim. Odvetnik mora namreč v skladu s
- členom ZOdv varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka, ta dolžnost pa veže tudi druge osebe, ki delajo v odvetniški pisarni. Kršitev dolžnosti varovanja poklicne tajnosti pa predstavlja, v skladu s prvo točko
- b člena Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Ur. l. RS, št. 15/94, 10/95, 55/96, 4/00 in 48/01), hujšo odvetnikovo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica. Za odločanje o morebitnih disciplinskih kršitvah odvetnikov je pristojna Odvetniška zbornica Slovenije. Na podlagi vaših navedb tako ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je v obravnavanem primeru prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Če glede na zgornja pojasnila menite, da je v konkretnem primeru prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov, lahko pri Pooblaščencu vložite inšpekcijsko prijavo, v kateri natančno opišete dejansko stanje v obravnavani zadevi in predložite ustrezne dokumente, iz katerih izhaja domnevna kršitev. Šele na podlagi proučitve dokumentacije in ugotovitev morebitnega inšpekcijskega postopka, bo Pooblaščenec lahko ocenil, ali je šlo v vašem primeru za nedopustno obdelavo osebnih podatkov in temu primerno ukrepal v skladu s pristojnostmi. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026