← Slovenija

Obdelava osebnih podatkov v sodnih postopkih: stranke in izvedenci - IPRS

Obdelava osebnih podatkov v sodnih postopkih: stranke in izvedenci + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.02.2016 Številka: 0712-1/2016/440 Kategorije:Delovna razmerja, Sodni postopki --> Kategorije: Delovna razmerja, Sodni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vašo elektronsko pošto, v kateri navajate, da ste na delovno sodišče vložili tožbo proti delodajalcu zaradi mobinga na delovnem mestu. Imate zdravniške izvide, ki dokazujejo poslabšanje vašega psihičnega stanja. Izvide ste dali svoji odvetnici, ta jih je priložila k tožbi, sodišče pa je tožbo skupaj z izvidi poslalo bivšemu delodajalcu. Zanima vas, ali je sodišče pravilno postopalo? Navedli ste tudi, da je delodajalec v odgovoru na tožbo zahteval vašo kartoteko. Zanima vas, ali lahko sodišče pridobi vašo kartoteko brez vaše privolitve? Zanima vas še, kako pride do podatkov sodni izvedenec medicinske stroke? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.ZPP v
  6. členu določa, da mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (načelo kontradiktornosti). Glede odgovora na tožbo
  7. člen ZPP določa, da mora sodišče tožbo vročiti toženi stranki, da nanjo odgovori. Skupaj s tožbo pošlje sodišče tudi priloge k tožbi. ZPP v
  8. členu določa, da so državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, dolžni, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, na zahtevo sodišča brezplačno posredovati zahtevane podatke.ZS v
  9. členu določa, da so upravljavci zbirk osebnih in drugih varovanih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so sodišču potrebni za ugotovitev ali presojo dejstev v zvezi z vodenjem postopkov ali za odločanje v postopkih iz pristojnosti sodišč, dolžni, na obrazloženo zahtevo sodnika, brezplačno in v najkrajšem možnem roku posredovati zahtevane podatke.Obrazložitev: Katere podatke lahko pridobi sodišče?Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spada sodišče, ki vodi konkretni postopek, določa
  10. člen ZVOP-
  11. V prvem odstavku
  12. člena je tako določeno, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Po določbi
  13. točke
  14. člena ZVOP-1 podatki o zdravstvenem stanju posameznika spadajo med občutljive osebne podatke. Pravne podlage za obdelavo občutljivih osebnih podatkov so določene v
  15. členu ZVOP-1, ki taksativno določa osem pravnih podlag, ki dopuščajo obdelavo občutljivih osebnih podatkov. Med temi podlagami je v
  16. točki
  17. člena ZVOP-1 določeno, da se lahko občutljivi osebni podatki obdelujejo, če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku. Pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi
  18. točke
  19. člena ZVOP-1 je upravičenost obdelave občutljivih osebnih podatkov potrebno presojati z vidika tistih določil procesnih in materialnih zakonov, ki predpisujejo pravila vodenja posameznega postopka.V postopkih pred delovnim sodiščem se uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP). ZPP v
  20. členu določa, da so državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, dolžni, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, na zahtevo sodišča brezplačno posredovati zahtevane podatke. Poleg ZPP tudi Zakon o sodiščih (uradni list RS, št. 94/07-UPB4, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZS) v
  21. členu določa, da so upravljavci zbirk osebnih in drugih varovanih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so sodišču potrebni za ugotovitev ali presojo dejstev v zvezi z vodenjem postopkov ali za odločanje v postopkih iz pristojnosti sodišč, dolžni, na obrazloženo zahtevo sodnika, brezplačno in v najkrajšem možnem roku posredovati zahtevane podatke. Sodnik v obrazloženi zahtevi navede, katere podatke zahteva, pravno podlago za njihovo posredovanje, namen njihove obdelave in opravilno številko zadeve, po potrebi pa tudi primeren rok, v katerem naj bi bili zahtevani podatki posredovani sodišču.Navedena določba nudi zelo široko pravno podlago za pridobivanje podatkov oziroma dokumentacije. Določba ne omejuje pridobivanja dokumentov po vrsti, vsebini ali obsegu. Edini kriterij presoje je »potrebnost za ugotovitev in presojo dejanskega stanja v konkretnem sodnem postopku«. Navedeno pomeni, da lahko sodišče zahteva vse podatke oziroma dokumente, za katere meni, da so pomembni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja oziroma za končno odločitev, ne glede na želje oziroma nasprotovanje strank postopka. Poleg tega se obravnavana določba ne omejuje zgolj na osebne podatke, pač pa tudi na podatke, ki nimajo narave osebnih podatkov.Katere podatke lahko sodišče posreduje nasprotni stranki?Prvi člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04, 10/04 – popr., 45/08 – ZArbit, 45/08 – ZPP-D, 47/10 – odl. US in 43/12 – odl. US) določa pristojnost, organizacijo in sestavo delovnih in socialnih sodišč kot specializiranih sodišč ter pravila postopka, po katerih ta sodišča odločajo v delovnih in socialnih sporih. V
  22. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je določeno, da se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. V
  23. členu je določeno še, da se za predlog in odgovor na predlog, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, o tožbi in odgovoru na tožbo, če ni s tem zakonom določeno drugače.Zgoraj že omenjeni ZPP v
  24. členu določa, da mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (načelo kontradiktornosti). Glede odgovora na tožbo
  25. člen ZPP določa, da mora sodišče tožbo vročiti toženi stranki, da nanjo odgovori. Skupaj s tožbo pošlje sodišče tudi priloge k tožbi. IP opozarja še na
  26. člen ZPP, ki določa, da imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene. Spis v elektronski obliki imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Zakon za stranke postopka ne postavlja nobenih omejitev, kar pomeni, da lahko pregledujete vse listine, ki se nahajajo v spisu postopka, katerega stranka ste (ter enako seveda nasprotna stranka), tudi v interesu seznanitve z vsemi dejstvi v zvezi s postopkom, katerega udeleženka ste. IP dodaja, da se drugim osebam, ki niso stranke postopka, lahko pod določenimi pogoji (izjemoma) dovoli pregled in prepis posameznih spisov, in sicer samo, če imajo opravičeno korist. Na podlagi navedenih pravnih podlag IP pojasnjuje, da sodišče v primeru, ki ste ga opisali v vašem elektronskem sporočilu, po mnenju IP ni kršilo določb ZVOP-1, saj zgoraj navedene pravne podlage zadostijo pogojem, ki jih za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (sodišče) v
  27. in
  28. členu določa ZVOP-1.Katere podatke lahko pridobi sodni izvedenec?Iz zgoraj navedenega izhaja, da je zdravstvena organizacija sodišču oz. izvedencu, ki ga sodišče, na podlagi sklepa, pooblasti za izdelavo izvedenskega mnenja oz. za vpogled v zdravstveno dokumentacijo posameznika, dolžna posredovati zahtevane osebne podatke, konkretno torej vašo zdravstveno dokumentacijo. V zvezi s posredovanjem zdravstvenih kartonov IP opozarja na dolžnost ustreznega zavarovanja podatkov oz. dokumentacije v času prenosa ter dileme glede tega, ali se pošlje kopija ali pa original. Po mnenju IP naj bi se posredovale predvsem kopije tiste dokumentacije, ki je nujno potrebna za odločitev o stvari (načelo sorazmernosti), originalna dokumentacija pa bi se posredovala samo v izjemnih primerih oz. bi bilo primerneje, če bi izvedenec dokumentacijo pregledal pri upravljavcu osebnih podatkov, v konkretnem primeru torej v zdravstveni organizacijo.V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenkaPripravila: Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.