Obdelava podatkov o cepilnem statusu zaposlenih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.04.2015 Številka: 0712-1/2015/1030 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem prosite za mnenje glede posredovanja obdelave osebnih podatkov v zvezi s cepilnim statusom vaših zaposlenih. V svojem dopisu postavljate več vprašanj in sicer: Ali lahko delodajalec zahteva od zaposlenih, da posredujejo podatke o svojem cepilnem statusu in ali lahko delodajalec o cepilnem statusu vodi evidenco? Ali lahko za podatke o cepilnem statusu zaposlenega zaprosi delodajalec pri osebnem zdravniku zaposlenega? Ali lahko za podatke o cepilnem statusu zaposlenega zaprosi pooblaščeni zdravnik delodajalca? Ali lahko delodajalec od pooblaščenega zdravnika medicine dela, prometa in športa pridobi podatek o omenjenem cepilnem statusu posameznega zaposlenega in o tem vodi evidenco? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. IP ugotavlja, da delodajalec od zaposlenih lahko zahteva in o njih obdeluje (zbira in vodi evidence) podatke o cepilnem statusu, in sicer v obsegu, v katerem je določena obveznost delodajalca, da zagotovi cepljenost pri zaposlenih, ki so pri opravljanju dela izpostavljeni nalezljivim boleznim in ki pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. IP nadalje ugotavlja, da ne pozna zakonske podlage, ki bi omogočala osebnemu zdravniku, da bi omenjene podatke lahko na zaprosilo posredoval delodajalcu. Lahko pa jih osebni zdravnik posreduje na zaprosilo pooblaščenemu zdravniku medicine dela in športa, pod pogojem da zaposleni predhodno poda svoje pisno soglasje. Ali lahko pooblaščeni zdravnik medicine dela in športa posreduje delodajalcu podatke o cepilnem statusu, pa je odvisno od dejanskih okoliščin in od določenih pogodbenih obveznosti med delodajalcem in pooblaščenim zdravnikom, zato IP zgolj pojasnjuje da Zakon o varstvu in zdravju pri delu (ki v splošnem ureja razmerje med delodajalcem in izvajalcem medicine dela) ne vsebuje izrecne določbe, ki bi omogočala posredovanje omenjenih podatkov delodajalcu.Obrazložitev:Uvodoma je treba pojasniti, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor kot javni zavod sodi tudi Osnovno zdravstvo Gorenjske) v skladu z
- členom ZVOP-1 lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede to se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.V svojem dopisu sicer ne navajate pravnih podlag, ki na vas nalagajo obveznost, da zagotovite cepljenje svojega osebja, vendar pa ugotavljamo, da so v Programu cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2014 (v nadaljevanju: Program cepljenja), ki ga je na podlagi
- člena Zakona o nalezljivih boleznih (Ur. l. RS, št. 33/06-UPB1; v nadaljevanju: ZNB) sprejel Minister za zdravje in je v skladu s Pravilnikom o določitvi Programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2014 (Uradni list RS, št. 38/14) objavljen na spletni strani Ministrstva za zdravje, določene vrste bolezni za katere se lahko zahteva obvezno cepljenje zaposlenih. Cepljenje se opravi na osnovi podatkov o nevarnosti okužbe s povzročitelji nalezljivih bolezni na določenih delovnih mestih, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi izjave o varnosti z oceno tveganja delovnih mest. Iz izjave o varnosti z oceno tveganja delovnih mest je torej mogoče ugotoviti za katera cepljenja se zahtevajo za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu. Ad. 1.V zvezi z vašim vprašanjem ali lahko delodajalec zahteva od zaposlenega, da posreduje delodajalcu podatke o svojem cepilnem statusu pojasnjujemo, da pravno podlago za zbiranje osebnih podatkov od zaposlenih daje
- člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr.; ZDR-1). Po tem členu lahko delodajalec obdeluje tiste podatke o zaposlenih, ki so potrebni za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Podobno podlago predstavlja tudi navedeni tretji odstavek
- člena ZVOP-1, ki omogoča obdelavo osebnih podatkov posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izpolnjevanje pogodbe. IP torej ugotavlja, da ob predpostavki obstoja obveznosti, ki nalagajo delodajalcu, da zagotovi cepljenost svojih zaposlenih, delodajalec na podlagi
- člena ZDR-1 in tretjega odstavka
- člena ZVOP-1 lahko zbira od zaposlenih podatke o cepljenosti za tiste bolezni, za katere obstaja zakonita obveznost, da jih delodajalec s cepljenjem svojih zaposlenih zagotavlja, ne pa tudi za ostala cepljenja, ki jih je delavec opravil v okviru drugih obveznosti oziroma prostovoljno. IP poudarja še, da lahko delodajalec pod omenjenimi pogoji zbira podatke o cepilnem statusu zaposlenih, glede posledic morebitne zavrnitve s strani delavca, pa se IP ne more opredeljevati, saj gre za delovnopravno vprašanje in je odvisno od obveznosti, ki izhajajo iz konkretnega delovnega razmerja. Nadalje v zvezi z vašim vprašanjem IP ugotavlja, da lahko na podlagi zgoraj navedenih predpisov, delodajalec o zbranih podatkih vodi tudi evidenco. Navedene pravne podlage se namreč nanašajo na »obdelavo« osebnih podatkov, ki je opredeljena v
- točki
- člena ZVOP-1 in pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Za pravilno vodenje zbirke osebnih podatkov, mora delodajalec zadostiti tudi pogojem, ki jih ZVOP-1 predvideva za zavarovanje osebnih podatkov. Ob tem IP še opozarja, da podatki o cepljenju kažejo na zdravstveno stanje posameznika, zato v smislu
- točke prvega odstavka
- člena ZVOP-1 predstavljajo občutljive osebne podatke. Občutljivi osebni podatki po ZVOP-1 predstavljajo posebno kategorijo, pri katerih so predpisani strožji pogoji za dopustnost njihove obdelave.
- člen ZVOP-1 določa pogoje za zavarovanje občutljivih osebnih podatkov, pri tem pa zahteva, da morajo biti pri obdelavi osebni podatki posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih. Ad. 2.V nadaljevanju sprašujete, če lahko delodajalec za podatke o cepilnem statusu zaposlenega zaprosi njegovega osebnega zdravnika. V zvezi s tem pojasnjujemo, IP ne pozna pravnega temelja, ki bi omogočal osebnemu zdravniku, da delodajalcu na njegovo prošnjo posreduje podatke o cepilnem statusu zaposlenega. Ad.
- Glede vašega vprašanja, če lahko zaprosi za podatke o cepilnem statusu pooblaščeni zdravnik delodajalca, pa pojasnjujemo, da lahko za te podatke zaprosi od osebnega zdravnika zaposlenega le na podlagi predhodne pisne privolitve zaposlenega. Slednje določa četrti odstavek
- člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11; ZVZD-1), ki pravi, da izvajalec medicine dela lahko po predhodni pisni privolitvi delavca od osebnega zdravnika delavca pridobi oziroma vpogleda podatke o zdravstvenem stanju delavca. Ad. 4.Kot zadnje sprašujete tudi, ali lahko delodajalec od pooblaščenega zdravnika medicine dela, prometa in športa pridobi podatek o omenjenem cepilnem statusu posameznega zaposlenega in o tem vodi evidenco. V zvezi s tem pojasnjujemo, da je dopustnost tovrstne obdelave osebnih podatkov odvisna od konkretnih dejanskih okoliščin, določenih pogodbenih obveznosti med delodajalcem in pooblaščenim zdravnikom medicine dela in športa, od tega pa je odvisna tudi področna ureditev za konkretni primer. V zvezi z vašim vprašanjem IP lahko pojasni, da ZVZD-1, ki v splošnem ureja razmerje med delodajalcem in izvajalcem medicine dela, ne daje izrecne zakonske podlage, ki bi omogočala pooblaščenemu zdravniku medicine dela, da posreduje delodajalcu podatke o cepilnem statusu zaposlenega. Glede možnosti in različnih okoliščin primerov, ki jih urejajo drugi predpisi, pa se IP na podlagi podanih informacij ne more opredeljevati. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026